Nedelja, 10. 9. 2017, 15.23
7 let, 1 mesec
Dogaja se ogromna okoljska katastrofa, za katero ne ve skoraj nihče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,85
Da sežiganje fosilnih goriv onesnažuje ozračje, za nameček pa se naravni rezervoarji nafte in zemeljskega plina še zanesljivo praznijo, vedo praktično vsi. Tudi prekomerna sečnja tropskih pragozdov ni skrivnost, saj se njene posledice vidijo iz vesolja. Premalo pa se govori o kopnečih zalogah peska in mivke, kar v nekaterih delih sveta povzroča prave ekološke katastrofe, opozarjajo znanstveniki.
Posledic rastočih apetitov po pesku in mivki povprečen človek v razvitejših delih sveta ne občuti, so pa čedalje resnejša problematika v regijah, kjer se izkop peska izvaja, opozarjajo znanstveniki.
Svetovne potrebe po uporabi peska, mivke in gramoza kot pomembnih industrijskih materialov rastejo iz leta v leto, zaradi česar so v zadnjem obdobju postali z naskokom najbolj pridobivane naravne surovine, opozarja najnovejša raziskava, pred kratkim objavljena v znanstveni publikaciji Science.
Vse manj naravnih zalog peska tam, kjer ga je bilo nekdaj ogromno, ima ne le velike naravne, temveč tudi družbeno-politične in gospodarske posledice, na problematiko opozarjajo znanstveniki.
Pesek predstavlja od 68 do 85 odstotkov vseh materialov, ki jih človek izkoplje v enem letu, ocenjujejo znanstveniki. Gre za surovino, ki predstavlja temelj gradbene industrije (cement) ter industrije stekla in proizvodnje elektronike. Ogromno peska se porabi tudi pri pridobivanju fosilnih goriv s hidravličnim drobljenjem oziroma tako imenovanim frackingom.
Raziskava v reviji Science opozarja, da prekomeren izkop peska ne le uničuje naravne habitate živali in rastlin (še posebej pridobivanje peska iz morskega in rečnega dna), temveč tudi vpliva na kakovost življenja ljudi oziroma jih celo ogroža.
Mivkasta mafija
Znanstveniki kot primere navajajo Šrilanko, ki jo je cunami leta 2004 zaradi razkopanih obal prizadel huje, kot bi jo sicer, delto reke Mekong v jugovzhodni Aziji, kjer izkop peska povzroča onesnaženje pitne vode in poljedelske težave, ter Indijo, kjer zaradi pridobivanja peska ni ogrožen le gangeški rečni delfin, temveč je zaradi preprodaje peska tam nastala tudi nevarna hudodelska združba, ki ji pravijo mivkasta mafija.
Zaradi izkopa peska ponekod izginjajo kar celotne plaže. Tole je indonezijski otok, ki je bil že leta 2007 zaradi prekomernih apetitov po mivki z zrni določene velikosti skoraj povsem potopljen. Ta otok sicer ni osamljen primer - takšnih je bilo od leta 2005 vsaj že dvajset.
Kako lahko sploh zmanjkuje peska?
O problematiki peska se dolgo ni govorilo in pisalo, ker marsikdo ni verjel, da bi lahko sploh šlo za resnično težavo.
Nanjo je med prvimi leta 2007 opozoril ameriški medij The New York Times. Nato je problematiko izkopa peska leta 2014 raziskal posebni odbor Združenih narodov in v poročilu ugotovil, da bi lahko šlo za resno ekološko grožnjo.
Vse svetovne reke v enem letu prenesejo dvakrat manj sedimentnih kamnin, kot znaša svetovni letni izkop peska v milijardah ton, so zapisali pri ZN.
Kako lahko peska zmanjkuje? Mar ga ni ogromno v puščavah in v takšnih sipinah? Že že, a puščavski pesek je v večini primerov preveč fin za industrijsko uporabo. Savdska Arabija ima ogromno svojega puščavskega peska, na primer, a ga mora uvažati, ker je njen neprimeren za gospodarsko izkoriščanje.
V reviji Science še opozarjajo, da je problematika peska še zelo neraziskana in da še ni čisto jasno, ali svetovne potrebe po pesku in mivki presegajo naravne zaloge oziroma hitrost obnavljanja naravnih zalog.
Vse države sveta zato pozivajo ne le k preučevanju omenjene problematike, temveč tudi k učinkovitejši rabi peska in recikliranju materialov.
Preberite tudi:
V bližini Slovenije se dogaja ena najhujših ekoloških katastrof na planetu
