Četrtek, 9. 10. 2025, 14.33
4 ure, 51 minut
Bo Ukrajina kmalu dobila novo vrsto vojakov?

Uporaba naprednih tehnologij je tako rekoč od začetka ruske invazije februarja 2022 eno od glavnih orožij ukrajinskega odpora proti okupatorskim silam.
Ukrajinski parlament (Vrhovna rada) je danes na prvem branju novega predloga zakona večinsko – z 255 glasovi za – podprl nastanek Kibernetskih sil Ukrajine, ki bi se vključile v redno sestavo ukrajinske vojske. Glavno poslanstvo kibernetskih sil bi bilo hitro odzivanje na hekerske vdore in napade, s katerimi Ukrajino že več kot desetletje bombardira predvsem Rusija.
Predlog zakona, ki predvideva ustanovitev Kibernetskih sil Ukrajine, opisuje pravni okvir, organizacijsko strukturo in financiranje dejavnosti kibernetske enote, opredeljuje pa tudi njene glavne vloge.
Prednostno poslanstvo kibernetskih sil bo po navedbah ukrajinskih medijev varovanje ključne infrastrukture in informacijskega prostora Ukrajine.
Uvedba tako imenovanih Kibernetskih sil Ukrajine bi namreč pomenila sistemsko modernizacijo protokolov in mehanizmov, ki zagotavljajo kibernetsko varnost Ukrajine in ukrajinskih oboroženih sil.
Ruska kibernetska vojska je ob invaziji Ukrajine pokazala takojšno podporo ruskim oboroženim silam na terenu, saj so napadli ukrajinska vladna omrežja, telekomunikacijske storitve in ključno infrastrukturo. Veljalo je tudi obratno: tarča ene od prvih izstreljenih ruskih balističnih raket je bil ukrajinski vladni podatkovni center.
Novi enoti se bodo lahko pridružili tudi civilisti, ki niso prestali formalnega vojaškega usposabljanja
Zakon bi med drugim omogočil poglabljanje in stabilizacijo kadrovskega bazena, kar zadeva odzivanje na kibernetske grožnje, saj bi se s tem aktivno ukvarjala namenska enota, ki bi jo neposredno vodil generalštab ukrajinske vojske. O zadevah glede ukrajinske nacionalne varnosti pa bi kibernetske sile odgovarjale tudi uradu predsednika (ali morebitne prihodnje predsednice) Ukrajine.
Poveljstvo Kibernetskih sil Ukrajine bi bdelo tudi nad koordinacijo med različnimi enotami ukrajinske vojske in državnih institucij, ki so odgovorne za varovanje ukrajinske ključne infrastrukture.
Morebitnim novonastalim kibernetskim silam se bodo po navedbah ukrajinskih medijev lahko pridružili tudi civilisti brez opravljenega vojaškega usposabljanja, saj bodo opravljali "nekonvencionalne z vojsko povezane naloge". V Ukrajini je sicer tako rekoč od začetka ruske invazije februarja 2022 že v navadi, da civilisti z naprednim znanjem računalništva ali upravljanja elektronskih naprav sodelujejo z enotami ukrajinske vojske, ki se ukvarjajo s kibernetskimi grožnjami.
Preden predlog zakona o ustanovitvi Kibernetskih sil Ukrajine postane zakon, mora v parlamentu prestati še eno glasovanje, nato pa ga mora podpisati še predsednik Ukrajine.
Zakaj Ukrajina potrebuje kibernetske sile
V prvih nekaj mesecih vojne v Ukrajini je Rusija s svojo kibernetsko vojsko vdrla ali pa poskusila vdreti v računalniške sisteme 128 vlad in različnih organizacij v 42 državah, med katerimi so bile številne članice zveze Nato, je v začetku poletja 2020 izsledke svoje analize razkril računalniški gigant Microsoft. Šlo je za vohunske operacije, katerih namen sta bila najverjetneje pridobivanje podatkov o obveščevalni dejavnosti Zahoda ter prestrezanje informacij o vojaški in logistični podpori Ukrajini.
Ukrajina in Rusija si tako rekoč od začetka ruske invazije na vzhodno sosedo udarce izmenjujeta tudi na kibernetskem bojišču. Rusija je na prvi dan invazije februarja 2022 križarske rakete in vojaške helikopterje pospremila s hekerskimi napadi na ukrajinsko ključno infrastrukturo, v prvi vrsti telekomunikacijske kapacitete. Ukrajina je Rusiji kasneje večkrat vrnila milo za drago s kibernetskimi napadi, ki so hromili delovanje ruskih državnih institucij in zasebnih podjetij.
Ukrajina je že decembra 2015 doživela najverjetneje prvi pravi kibernetski napad v zgodovini, ki je izklopil del elektroenergetskega omrežja ter v temo in mraz za nekaj ur pahnil več sto tisoč ukrajinskih gospodinjstev. Še en tak napad se je v Ukrajini zgodil leto dni pozneje. Že takrat so se pojavila ugibanja, da so napada skoraj zagotovo izvedli zelo sposobni hekerji, ki imajo podporo Kremlja.