Ponedeljek, 17. 10. 2016, 13.20
2 tedna
Ali nas bi moralo biti strah morilskih robotov?
Ameriški astrofizik Neil deGrasse Tyson je dejal, da se ne boji robotov, ki bi ga v prihodnosti želeli ubiti. Pametne tehnologije, ki se bo zarotila proti človeštvu, se sicer zelo bojijo nekateri najpametnejši ljudje na svetu.
Astrofizik Neil deGrasse Tyson (levo) in filmski animator Seth McFarlane (desno)
"Ljudje smo v preteklosti že ustvarili precej strojev, ki so nas hoteli ubiti in bili pri tem tudi uspešni. Nekdo je umrl zaradi praktično vsakega stroja. Viličar – mrtev človek, traktor – mrtev človek, avto – mrtev človek," je za medij Tech Insider povedal Neil deGrasse Tyson.
Če ti bo robot želel storiti kaj žalega, ga boš ustrelil
Direktor planetarija Hayden v New Yorku in eden najslavnejših znanstvenikov na svetu ne bo presenečen, če bo v prihodnosti kdo umrl zaradi pametnega ali sebe zavedajočega se robota. "Nihče ne bi smel biti presenečen. Če se bo nekega dne robot obrnil proti svojemu stvaritelju, naj ga ustreli. Ali pa odklopi, preprogramira …"
Neil deGrasse Tyson je že večkrat izrazil mnenje, da funkcionalni roboti prihodnosti najverjetneje ne bodo humanoidni (podobni človeku).
Vojaški roboti niso nič bolj nevarni od jedrskih bomb
DeGrasse Tyson se je dotaknil tudi vojaških robotov, ki se bodo po nekaterih napovedih kmalu znašli na bojiščih. "Zakaj bi se humanoidnih robotov, ki streljajo, bali bolj od tankov ali balističnih raket? Če nas bo napadel, ga bomo nevtralizirali s tehnologijo, ki jo že imamo," vse, ki jih je strah morilskih robotov, pomirja ameriški astronom.
Hawking in Musk menita, da je umetna inteligenca gospa s koso, deGrasse Tyson se ne strinja
Tyson se je dotaknil tudi umetne inteligence. Stephen Hawking in Elon Musk, prvi je briljantni astrofizik, drugi inovativni izumitelj, že dlje časa svarita pred umetno inteligenco, ki bi se začela zavedati same sebe in se odločila, da na svetu ni prostora zanjo in za človeštvo.
Stephen Hawking meni, da se lahko uresniči scenarij iz filmov Terminator, v katerih se je umetna inteligenca "prebudila" in sprožila vojno proti človeku.
Ne nujno iz hudobije, saj bi poguba človeštva lahko bila tudi posledica odločitve umetne inteligence, da za dosego svojega cilja potrebuje vse naravne vire, ki so ji na razpolago na Zemlji.
Študijski primer zgoraj omenjenega višjega cilja umetne inteligence je teorija sponk za papir. Če bi ustvarili umetno inteligenco, ki ima samo en cilj – proizvajati sponke za papir, bi se to lahko končalo z izumrtjem človeštva. Umetna inteligenca bi v tovarno sponk za papir najprej spremenila svojo bližnjo okolico, sčasoma pa naš celoten planet. Če je ne bi znali ustaviti, bi izumrli.
Neil deGrasse Tyson meni, da se takšen scenarij ne bo uresničil. "Razvoj umetne inteligence je usmerjen v stroje in računalnike, ki bodo znali točno določene stvari početi bolje in učinkoviteje od ljudi, in nikamor drugam."
"Vsaj en tak stroj že imamo, in sicer šahovski računalnik Deep Blue. Človek si je izmislil šah, Deep Blue pa ga zna igrati bolje od njega." Deep Blue je maja 1997 v slovitem obračunu kot prvi računalnik premagal takrat najboljšega šahista na svetu Garija Kasparova (desno).
1