25. obletnica spleta – kako prihodnost vidijo njegovi snovalci?

Danes si življenja brez ne predstavljamo več. Kateri so izzivi spleta, da bo "preživel" nadaljnjih 25 let?

Nepričakovan uspeh Marca 1989 je Berners-Lee svojemu šefu v CERN-u pokazal prvi osnutek definicije komunikacijskega sistema z naslovom Information management: A proposal, ta ga je opisal kot "nejasnega, a razburljivega". Precej varno je staviti, da se mu niti sanjalo ni, kako obsežna in hitra revolucija bo sledila. Svetovni splet je v družbi prodrl do izjemno pomembne vloge, saj tvori odprt, decentralizira, egalitaren in s tem povsem demokratičen sistem za izmenjavo informacij, mnenj, izražanje ustvarjalnosti, trgovino in politično participacijo. Tvori nekakšno družbeno podtkivo, ki je za vedno spremenilo način naše interakcije in bivanja.

Ogenj te lahko pogreje. Ali zažge hišo. Danes, navkljub kontinuirani navdahnjenosti za nadaljnji razvoj spleta, sir Berners Lee vidi tudi nekaj izrazitih nevarnosti, ne le potenciala. Nevarnosti, ki ogrožajo odprto naravo spleta in izkoriščanje te čudovite tehnologije v zle namene. Splet je namreč postal orodje vlad za zlorabo moči, orodje korporacij za spodkopavanje načel odprtega trga ter orodje kriminalnih skupin, ki izkoriščajo svetovni domet, neukost in neprevidnost uporabnikov. Zloraba moči vlad in povezanih organizacij, katere vrh ledene gore sta osvetlila aferi Wikileaks in Snowden, ni vezana zgolj na masovni nadzor, temveč tudi na cenzuro (in s tem pravico do informiranja) ter nevtralnost spleta kot medija. Slednji ima še posebej diskriminatorni potencial, odprt za zlorabo korporativnih in vladnih interesov.

Preveč moči Splet je v svoji biti odprt – brezplačen, neomejen in praktično enak do vseh uporabnikov – in kot tak odgovarja tudi načelom svobodnega, odprtega trga. Kot na predspletnih trgih tudi tu koncentracija moči ne pomeni nič dobrega, zato praktični monopoli nekaterih iskalnikov, socialnih omrežij idr. niso pozitiven signal za kontinuirano odprtost in egalitarnost spleta. Koncentracija moči v spletnem kontekstu je nevarnejša, kot si morda mislimo.

Balkanizacija spleta Jimmy Wales, ustanovitelj Wikipedie in s tem še ena prelomna osebnost spletne zgodovine, skozi več organizacij aktivno deluje v smeri vzdrževanja izvirnih spletnih načel. Še posebej v kontekstu ogromne rasti spletne uporabe v razvijajočem se svetu, ki se obeta v naslednjih letih. Njegova največja skrb po prvih 25 letih je morebitna "balkanizacija spleta", kjer bi nekatere države začele kreirati svoje, zaprte spletne vrtičke in s tem uničile samo idejo omni povezanega omrežja.

To je šele začetek Marc Andressen, sostvaritelj prvega spletnega brskalnika (Mosaic, ki ga je imel čast uporabljati tudi avtor), je pravzaprav odgovoren za približanje spleta uporabnikom. Brez brskalnika bi si težko predstavljali, kaj splet je, še težje pa bi konzumirali bogato oblikovane in predstavljene informacije. Je tudi izjemno optimističen, saj je prepričan, da bo splet v naslednjih 25 letih ostal ključna platforma za izmenjavo človeške ustvarjalnosti ter da bo z vgraditvijo spleta v vse naprave prišlo dejansko do povezanosti vsega in vseh.

Viri : Wired UK 04/2013, Wikipedia