Ko so žrtve maščevanja partnerju tudi nič krivi otroci

Včerajšnja tragedija v Grosupljem, kjer je 37-letni Marjan Hren ustrelil svojo ženo Simono in tudi njeno 12-letno hčer, nato pa sodil še sebi, verjetno še zdaleč ni posledica slabega finančnega položaja.

Čeprav tako radi vsak poseg v življenje in telo drugega v zadnjem času povezujemo s finančno krizo, pa v tem primeru ne moremo mimo dejstva, da je imela žrtev dva kozmetična salona in še eno podjetje. Poleg tega lahko sosedje povedo, da se je storilec prevažal v prestižnem avtomobilu.

"Najpogostejša motiva za tovrstna dejanja sta ljubosumje in maščevanje s predhodno pogostimi družinskimi prepiri in nesoglasji partnerjev, čemur sledi dejanje, ki je storjeno v afektu oziroma drugih spremljajočih okoliščinah, ki so običajno posledica nerazumevanja partnerjev," pravijo na policiji.

Kriza lahko vpliva na medsebojne odnose Ob vsem bombardiranju z novicami o politični in gospodarski krizi pozabljamo na osebno, duševno krizo, ki lahko posameznika potisne v brezizhoden položaj. Kot je že pred časom za naš medij povedal psiholog in predavatelj na fakulteti za varnostne vede Peter Umek, kriza ni razlog za porast kriminalitete.

Je pa res, da tisti, ki ostanejo na primer brez dela, doživijo velik stres, posežejo po alkoholu … "Zato kriza lahko vpliva na medsebojne odnose, ki lahko prerastejo v družinske tragedije," je za Planet Siol.net takrat povedal Umek.

Če je uporaba alkohola v naši družbi med vožnjo postala nesprejemljiva, pa je alkohol pri razhodih ali ločitvah družbeno sprejemljiv pripomoček lajšanja težav, dodajajo policisti.

Policija: Razhodi oziroma ločitve partnerjev med največjimi stresorji Policija glede na raziskave med hujše stresorje v življenju uvršča prav razhode oziroma ločitve zakoncev. "Gre za občutek nemoči, razvrednotenja in osebnega neuspeha ter razmišljanje o smiselnosti življenja. Posameznik je jezen, razočaran, žalosten, lahko tudi besen. Če je v partnerjevem življenju že nov partner, so poleg navedenih prisotna tudi čustva ljubosumja, v skrajnih primerih sovraštva. V tovrstnih situacijah so tako prisotna iracionalna čustva, ki meglijo jasno razumevanje nastalega položaja," pojasnijo možje v modrem.

Otrok med dvema ognjema A če bi morda še lahko razumeli stisko človeka, ki uperi orožje v osebo, ki jo je imel nekoč rad, pa nikakor ne moremo mimo tega, da so "kolateralna škoda" tovrstnih maščevanj otroci.

"Gre za najokrutnejše ravnanje, ki ga tudi policisti, ki vidimo marsikaj, nikakor ne moremo razumeti in nas vedno znova in znova pretrese," so zapisali na policiji.

Nasilje nad otrokom, dodajajo, še posebej v povezavi z drugim partnerjem, ni nujno odraz stiske posameznika. Predvsem gre lahko za uveljavljanje svoje volje temeljnega, izkrivljenega prepričanja in ekstremne potrebe po nadzoru.

Če ga ne bom imel jaz, ga tudi ti ne boš! V smislu, "če te jaz ne bo imel, te ne bo imel nihče", "vzel ti bom to, kar ti je najpomembnejše". "V skrajnem egoističnem vedenju ne zaznajo niti stiske otroka in njegovih potreb kot otrokove naklonjenosti obema staršema, temveč zgolj sebe in svoje trenutne potrebe, potrebe po dokazovanju," so prepričani na policiji.

Varno družinsko okolje za otroka hkrati tudi najbolj ogrožajoče "S tem, ko se storilec loti otroka, najbolj prizadene žensko. Na tak način namreč uniči vse, kar je njenega," je za Planet Siol.net povedala Doris Adamčič Pavlović, specialistka klinične psihologije na Psihiatrični kliniki Ljubljana.

Bi torej lahko govorili o tem, da je družinsko okolje za otroka tudi najnevarnejše okolje? "Na neki način celo da," se z nami strinja klinična psihologinja. "Čustvena bližina, ki jo najdemo v najožjem družinskem okolju, je lahko nekaj najlepšega, a hkrati tudi nekaj najbolj ogrožajočega," pove.

Socialna psihologinja: Vedno več čustveno labilnih posameznikov Družinskih tragedij se ne da preprečiti, meni Adamčič Pavlovićeva, saj je storilec "nepredvidljiv posameznik, ki lahko v sebi skriva neke mehanizme, čustvene potlačitve, ki enkrat izbruhnejo".

Zrel človek, dodaja, je integriran, opaža pa, da je vedno več tudi impulzivnih, čustveno labilnih posameznikov, ki imajo tudi razne osebnostne motnje. Njihovega ravnanja se zato ne da predvideti.

Psihologija govori tudi o patološkem afektu, ko je človek pod hudim pritiskom in je zato pripravljen storiti marsikaj. Predvsem gre za odziv na določen dogodek z veliko jezo in besom, ki sta usmerjena proti subjektu tega konflikta.

Patološki afekt ali ko se človeku stemni pred očmi Svojo napetost lahko sprosti tako proti tistemu, ki naj bi storilcu povzročil tako hudo jezo, kot tudi proti drugim. Samo da razbremeni svojo napetost. "V takšnem primeru je zavest človeka zožena, zato v takšnem stanju človek ni zmožen razmišljati razsodno," je ob podobnem primeru povedal Umek.

Če je nasilje v družini dolgotrajno, je treba poiskati pomoč Nasprotno na policiji menijo, da žrtve lahko ravnajo samozaščitno. V kritičnem trenutku naj poskušajo zaščiti svoje življenje in čim prej obvestiti policijo, svojce, prijatelje. "Predvsem pa je treba zaščito pred takimi ravnanji iskati v odzivnosti na pretekla dejanja, ki so se dogodila," dodajajo na policiji.

To pomeni, da je ob očitno nevzdržnih družinskih razmerah treba pravočasno iskati ustrezno pomoč pri vseh državnih ali pa civilnih institucijah. Kot je znano, je nasilje v družini že nekaj časa v zakonu zapisano kot kaznivo dejanje, zato opozarjajo, da je treba nasilje prijaviti.