"Če boste kradli buče, ne odgovarjamo za posledice"

Nekoliko nenavaden prizor potrjuje, da je čas obiranja pridelkov in da bi očitno nekateri radi uživali tudi sadove dela drugih. Kakšna pa je razsežnost teh pojavov pri nas: ali gre za izraz ekonomske krize, ko nekateri ob višjih cenah zelenjave in sadja na takšen način varčujejo pri družinskem proračunu, ali pač navadno pobalinsko krajo? In kako je pri nas s samoorganiziranjem kmetovalcev za zaščito pridelka?

Prijave na policijo ni bilo Za konkreten primer iz okolice Celja nam je Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upravi Celje povedala, da so zadevo preverili tako na Policijski postaji Celje kot Policijski postaji Žalec, kamor spada območje, kjer se je zgodila kraja buč, vendar na obeh postajah glede tega niso dobili nobene prijave.

Ob tatvini tudi škoda na pridelku "S pojavom tatvin poljščin se praviloma srečujemo od maja do konca avgusta. V pomladnih mesecih so predmet tatvine nemalokrat razne sadike zelenjave (paradižnika, paprike in kumar), nato pa so pogostejše tatvine krompirja, čebule in fižola. Še posebej moteče je za oškodovance dejstvo, da se velikokrat vzporedno s tatvino naredi precejšnja škoda tudi na pridelku, ki je na njivah ostal," je o razsežnosti kraj poljščin pri nas povedal Drago Menegalija, tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave za področje kriminalitete.

Dejanja po pogostosti na področju t. i. premoženjske kriminalitete ne odstopajo, statistično jih posebej ne spremljajo, spadajo pa med bolj moteča dejanja v okolju, so še sporočili z Generalne policijske uprave.

Kmetje običajno ne prijavljajo kraj "Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ne zaznavamo kakšnega povečanja prijav kraje poljščin med drugim tudi zato, ker kmetje niso navajeni tega prijavljati kmetijskim svetovalcem oziroma na KGZS. Zato tudi nimamo primerjave s prejšnjimi leti ali drugimi časovnimi obdobji, saj je teh prijav zelo malo," pa nam je povedal Robert Peklaj, predstavnik za odnose z javnostmi na KGZS.

Bolj kot posledica krize "rabutanje" stvar pomanjkanja morale Kot še pravijo na KGZS, je zaradi pomanjkanja številčnih podatkov tudi težko opredeljevati, ali so te kraje posledica krize. "Te kraje so bile vedno prisotne, v vseh obdobjih in razmerah, zato lahko rečemo, da so bolj posledica pomanjkanja morale in zavedanja, da se je moral za pridelek na njivi in drugod kmet potruditi in vložiti tako denar, delo in čas. Skratka, 'rabutanje' je še vedno le kraja, še posebej, če je količina velika," dodaja Robert Peklaj iz KGZS.

Tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani nima občutka, da bi se zaradi gospodarske krize povečal obseg kraje poljščin: "Nimam teh podatkov in menim, da ni znamenj, da bi to lahko bil problem na širši družbeni ravni. Težko verjamem, da bi bilo že tako hudo, pa sicer kar veliko hodim po podeželju. Vedno pa se je dogajalo, da so izginila kakšna jabolka, ali pa da se je kaj pobralo po vrtovih, tega se spomnim iz otroštva in mislim, da je danes tega v podobnem obsegu."

Storilci tudi prijeti pri dejanju Na Generalni policijski upravi so še povedali, da se v okoljih, kjer je po izkušnjah kraj poljščin več, policija odziva z različnimi oblikami preventivnega in proaktivnega dela. "Vodje policijskih okolišev tako obiskujejo prebivalce na območjih, kjer se je to že dogajalo, da se pogovorijo o morebitnih samozaščitnih ukrepih, v primeru tatvin pa po želji naredijo tudi takojšnjo prijavo takšnega dejanja. Nemalo oškodovancev se namreč za pregon ne odloča," je povedal Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.

Po drugi strani pa aktivno sodelovanje oškodovancev, skupaj s prilagajanjem taktike in metodike policijskega dela, daje rezultate. Večkrat so tako storilce prijeli pri dejanju, jih kazensko ovadili, že pobrane poljščine pa vrnili njihovim pravim lastnikom, dodaja Menegalija.

KGZS: Samoorganiziranje kmetov ni sporno Glede samoorganiziranja kmetov oziroma lastnikov zemljišč ter gozdov pa na KGZS menijo, da ni sporno, dokler je to samozaščitno početje v okviru dovoljenega. Seveda pa je veliko bolje, da to počnejo tisti, ki so za to poklicani in usposobljeni in da se kmetje družijo zaradi bolj veselih in lepših razlogov, je za konec povedal Robert Peklaj s KGZS.