Tomaž Ambrožič: Bo Planica generalka za "naše" zimske olimpijske igre?

Evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu 2018, evropsko prvenstvo v odbojki 2019, svetovno prvenstvo v biatlonu 2021, evropsko prvenstvo U21 v nogometu 2021, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu divizije 1 2022, svetovno prvenstvo v odbojki 2022, evropsko prvenstvo v rokometu za ženske 2022, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023 ter evropsko prvenstvo v košarki za ženske 2023.

Za primerjavo, do leta 2018 smo od ustanovitve lastne države leta 1991 gostili zgolj dva res velika mednarodna športna dogodka – evropsko prvenstvo v rokometu za moške leta 2004 in evropsko prvenstvo v košarki leta 2013.

Slovenska športno-organizacijska pomlad

Slovenska športno-organizacijska pomlad gre z roko v roki z eksplozijo športnih dosežkov v preteklih letih, ki so Slovenijo vpisali na seznam svetovnih športnih velesil. Šport si je v tem času podal roko tudi s turizmom in Slovensko turistično organizacijo, ki je šport prepoznala kot pomembnega generatorja turističnih prenočitev in turistične promocije naše države. Prav tu zagotovo tiči tudi razlog za prehod športnega resorja pod okrilje novega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Iskanje sinergij tam, kjer se aktivnosti prepletajo in dopolnjujejo, je zagotovo smiselno. 

Foto: Grega Valančič/Sportida Ne gre zanemariti dejstva, da vseh teh dogodkov v Sloveniji ne bi mogli graditi brez ustrezne infrastrukture, ki smo jo v preteklih letih dvignili na zavidljivo raven. Dvorana in stadion v Stožicah, pa stadiona v Mariboru in Celju, biatlonski center na Pokljuki in seveda Nordijski center Planica predstavljajo infrastrukturo, ki privlači tudi mednarodne športne zveze.

Tako intenzivnega obdobja organizacije velikih športnih dogodkov, kot smo mu bili priča v zadnjih šestih letih, do zdaj še nismo imeli. Vsi omenjeni dogodki so potrdili organizacijske sposobnosti Slovenije in panožnih zvez, ki so bile uspešne pri kandidaturah. Hkrati smo bili na vseh teh prvenstvih tudi v športnem pogledu zelo uspešni. Niti en dogodek do zdaj ni v rezultatskem smislu prinesel manj od pričakovanj in prav vsi dogodki so oz. bodo dodatno povečali zanimanje za ukvarjanje s športno panogo, ki je ob organizaciji velika športnega tekmovanja na domačih tleh deležna velike medijske pozornosti in promocije.

Čeprav se je tukaj država zelo izkazala in odločilno prispevala k temu, da so bili ti dogodki pripeljani v Slovenijo in tudi uspešno izvedeni, pa je bilo očitno, da pri kandidaturah ni bilo prave usklajenosti med panožnimi zvezami. Vsaka se je seveda v svojem interesu trudila pridobiti organizacijo velikega športnega dogodka in prav vse so se nato za pomoč obrnile na državo ter na Slovensko turistično organizacijo.

To seveda ni optimalen pristop in kliče po tem, da se načrtovanja organizacij velikih mednarodnih športnih dogodkov lotevamo drugače, bolj usklajeno in z roko v roki s tistim, ki mora prepoznati gospodarske učinke ter prispevati finančna sredstva za kandidature in ustrezno izvedbo teh dogodkov.

Kako se organizacije velikih športnih dogodkov lotevajo Danci?

Natanko tako so leta 2005 razmišljali na Danskem, ko so ustanovili organizacijo Sport Event Denmark. Prepričani o potencialu, ki ga ima organizacija mednarodnih športnih dogodkov za s Slovenijo precej primerljivo državo, so si postavili pogumno vizijo, v kateri so zapisali, da mora "Danska postati ena od vodilnih držav na področju gostiteljstva in razvoja mednarodnih športnih dogodkov tako za vrhunske kot tudi rekreativne športnike".

Glede na podatke na spletni strani Sport Event Denmark so med letoma 2005 in 2022 na Dansko pripeljali ter koordinirali izvedbo kar 440 različnih mednarodnih športnih tekmovanj - od veteranskih športnih dogodkov do svetovnih prvenstev ter na primer lanskega začetka in uvodnih treh etap kolesarske Dirke po Franciji Grand Depart 2022. Sem spadajo tudi različni kongresi mednarodnih športnih zvez.

Foto: Grega Valančič/Sportida Organizacijo so ustanovili danski olimpijski komite ter različne državne institucije in fundacije. Cilj je bil na enem mestu zbrati znanje in izkušnje ter ponuditi strokovno pomoč vsem, ki razmišljajo o organizaciji mednarodnih športnih dogodkov. Gre za relativno majhno organizacijo, z manj kot desetimi zaposlenimi, a z izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju in podpori pri vlaganju kandidatur, načrtovanju in izvedbi dogodkov ter pridobivanju finančnih sredstev države. Kandidature za vse v preteklosti izvedene športne dogodke na Danskem so bile usklajene z omenjeno organizacijo ter so predhodno dobile tudi potrebna finančna sredstva v postopku kandidiranja in strokovno pomoč pri načrtovanju.

Potencial, ki ga imajo športni dogodki za slovensko gospodarstvo in turizem, je bistveno večji, kot morda kaže na prvi pogled. Tudi teh devet velikih športnih dogodkov, ki jih je Slovenija gostila v zadnjih šestih letih, ne deluje tako impozantno, če na to gledamo skozi prizmo tega, kar počne Danska, in tudi glede na naravne danosti in geostrateški položaj, ki ga ima Slovenija. Športniki, njihovi spremljevalci, novinarji, navijači so vsi tudi turisti, ki slej ko prej razmišljajo o tem, kam odpotovati na počitnice.

Nekoč smo Slovenci že bili vključeni v organizacijo olimpijskih iger

Čez natanko leto dni bo minilo 40 let od olimpijskih iger, ki smo jih takrat gostili pri "nas", v Sarajevu. Da, to so bile tudi "slovenske" ali pa predvsem "slovenske" olimpijske igre. Več kot 80 odstotkov članov takratne jugoslovanske olimpijske reprezentance je bilo iz Slovenije. Da ne govorimo o tem, da je bil ves "software" izvedbe iger vezan na Slovenijo. Ostali so spomini, izkušnje, znanje in objekti, ki smo jih pustili zunaj Slovenije.

V Sarajevu so že večkrat na glas govorili o tem, da bi si želeli ponovno gostiti olimpijske igre. Pa pri nas? Bolj ali manj sramežljivo in bolj potihoma včasih nanese kakšen pogovor na to, "kaj pa če bi …" Le kje je ta naša samozavest, ki jo vedno močneje izžarevajo slovenski športniki?

Ideja o olimpijskih igrah treh dežel (Slovenije, Furlanije - Julijske krajine v Italiji in avstrijske Koroške) ima sicer že dolgo brado in tudi nekaj neuspelih poskusov, da bi sploh prišlo do kandidature. Danes je po mojem mnenju prišel trenutek, ki so mu igre, ki bi jih gostile tri sosednje države, pisane na kožo. Mednarodni olimpijski komite je pred leti tudi formalno sprejel pravilo, ki omogoča skupno kandidaturo več držav. Še bolj kot to pa v ospredje stopa zavest vseh, da morajo biti igre v prihodnje predvsem okoljsko in finančno vzdržen oz. trajnostni dogodek. Tudi na račun velikopoteznih infrastrukturnih projektov, kot smo jim bili priča v Sočiju in Pekingu.

Z zimsko športno infrastrukturo, ki jo ima danes Slovenija v Planici, na Pokljuki, v Kranjski Gori, na Jesenicah in v Ljubljani, smo v trikotniku z obstoječo športno infrastrukturo v sosednjih dveh pokrajinah lahko že danes skorajda pripravljeni. Tudi želja po izpostavitvi evropske identitete gre v prid kandidaturi za zimske olimpijske igre, ki bi jih Evropa gostila v "srcu" Evrope.

Je prišel čas, da olimpijske igre gostimo tudi v Sloveniji?

Si upamo ugrizniti v takšno jabolko ter prepričati Mednarodni olimpijski komite (MOK) in vse preostale deležnike, da se da igre izvesti tudi drugače, trajnostno v vseh pogledih. Z realno sprejemljivo finančno obremenitvijo za davkoplačevalce, ki se porazdeli med tri države, ter z jasno vizijo in poslovnim načrtom, kako oplemenititi vsako dejanje in porabljen evro, ki bi bil vložen v takšen projekt. Sosedje v Avstriji in Italiji to že danes počnejo zelo dobro in stopiti na isti vlak z njimi ne bi smelo predstavljati prevelikega tveganja.

Nordijski center Planica ter znanje in izkušnje ekipe, ki pripravlja dogodek, bodo v prihodnjih tednih brez dvoma ponovno deležni priznanj in čestitk.

Naj bo dogodek v dolini pod Poncami generalka za še nekaj večjega. Ker športniki se nikoli ne ustavijo, če vidijo pred seboj naslednjo stopnico. Naj to velja tudi za vse preostale.

Foto: Shutterstock