Šarčevi smučarji proti Janši

Novi vladi niso pustili niti stotih dni miru. Za naglico so se odločili, ker imajo, ko gre za državo, njene podsisteme, pa tudi za vpliv v medijih, zdaj še veliko moč. Nova vlada šele menjava kadre, ki so si jih prejšnji nastavili v različnih podsistemih. A moč, ki jim jo je prinesla oblast, Šarčevi izgubljajo. Udarili so, ko je kar nekaj še imajo.

A za spoštovanje pravila stotih dni miru obstaja dober razlog. Če se rušenja naslednikov lotiš prehitro, v napadu naletiš sam nase. In to se Marjanu Šarcu, pa tudi Dejanu Židanu (SD), Luki Mescu (Levica) in Alenki Bratušek (SAB) zdaj dogaja. 

Menjave so, ker je Šarec odstopil

Že pri opozicijskem kritiziranju menjav, za katere se odloča nova vlada, so težave: Šarec je z odstopom sam sprožil te menjave, zdaj pa obtožuje novo vlado, da menjava ljudi, ki si jih je nastavil, in poskuša doseči zamenjavo še te vlade, da bi gledali še tretji krog menjav. 

Turbulence na vrhu državnih in paradržavnih sistemov niso poceni in škodujejo državi. Zanje pa je kriv Šarec s svojo koalicijo, ker se je januarja pač odločil, da ne bo več vladal.

Novice Nižje plače ministrov, kar petim bivšim nadomestila, ker "ne morejo" do služb

Pravzaprav je še huje, težave je povzročil že, ko je po porazu na volitvah 2018 sploh prevzel oblast, čeprav ni imel jasne večine. To je bilo slabo za državo. Temelj za vladanje je bil goljufiv dogovor, da je Levica v koaliciji in opoziciji, ki se ni obnesel.

Zdaj imamo, z nekaj zamude, vsaj vlado z jasno večino v državnem zboru, ki jo vodi zmagovalka zadnjih volitev. 

Šarec je sam nase naletel tudi pri zahtevi, da je treba preiskati, kako je novi vladi uspelo z maskami in drugo zaščitno opremo za zdravstvene delavce napolniti prazna skladišča, ki jih je novi vladi zapustil, ko je udarila epidemija koronavirusa.

Več tednov je v medijih propagandno napovedoval preiskavo domnevnih zlorab pri teh nabavah. Da večina novinarjev opravlja bolj propagando zanj kot resen novinarski posel, pa se je pokazalo, ko ga nihče ni vprašal, zakaj le govori in ne naredi, kar napoveduje. Na koncu so preiskavo zahtevale koalicijske stranke, ki je niso le napovedovale v medijih.

Mediji bi se iz njih norčevali, če bi le govorili. 

Novice Popoln preobrat: Parlamentarno preiskavo "mask" je zahtevala koalicija

Bistvena razlika, če primerjamo obe zahtevi za preiskavo, je v času, ki bi ga preverjali. Koalicija bi preverila ravnanje prejšnje in zdajšnje vlade, opozicijske stranke pa zgolj in samo delo nove vlade. Dober mesec ali dva. 

Na zamisel, da bi gledali pod prste tudi njim samim, so se Šarec, Židan in Mesec odzvali z ostrimi obtožbami, da bi nova vlada rada nadzirala sama sebe in da daje v nič opozicijo. 

V parlamentu so koalicijski poslanci sprožili preverjanje dela obeh vlad. Tudi tiste, ki nam je vladala še pred dvema mesecema in ki ni brez odgovornosti, ker se je bolj kot s skrbjo za prihodnost države ukvarjala s tem, kako priti do predčasnih volitev, državi pa je zapustila prazna skladišča. 

Od zdravnikov in drugih, ki so prihajali s počitnic v Italiji, so takrat zahtevali, da morajo v službe, torej v bolnišnice in domove za starejše, kjer ni bilo zaščitnih sredstev. In da morajo na ta način v zdravstvu tudi sprejemati tiste, za katere sumijo, da so okuženi. 

Zdaj pa je v domovih za starejše največ mrtvih.

Zdravniki so – tudi prek svoje zbornice – glasno protestirali, da jih je strah, ker so vedeli, da so na Kitajskem zaradi takšnih napak zdravstveni delavci zbolevali in umirali. Šarec pa je izrekel znameniti stavek, da se tudi policisti ne smejo bati metkov.

Kdo je res smučal v Italiji

To dogajanje je povezano z intervjujem Marjana Šarca za javno televizijo ta teden, v katerem je Janši podtaknil, da je bil ta tik pred izvolitvijo za predsednika vlade – ko smo na protestih v Ljubljani poslušali, da ga je treba ubiti – z družino neodgovorno na smučarskem dopustu v Italiji.

Vpitje, da je treba opozicijskega voditelja, ki prevzema oblast, ubiti, zaradi katerega je posredovala celo policija, so največji mediji javnosti sistematično prikrili. Danes pa domnevne grožnje novinarjem in tistim, ki opoziciji pomagajo pri kritikah vlade, isti mediji zelo udarno objavljajo, čeprav pogosto ni jasno, kdo in zakaj bi naj grozil.

Bergant meni, da to, kdo je kdaj kje smučal, ni ključno vprašanje

Voditelj Odmevov Igor E. Bergant se je na Šarčevo podtikanje odzval, da to, kdo je kdaj kje smučal, ni ključno vprašanje. Šarec pa je odgovoril, da je zelo pomembno, ker vlada v poročilu o dogajanju prejšnji očita, da tisti, ki so prišli s smučanja, niso šli v karanteno. 

Novinarji, ki resno in podrobno spremljamo politično dogajanje, vemo, da Janša v dneh pred izvolitvijo za predsednika vlade z družino ni smučal v Italiji. Nenavadno je, da voditelj Odmevov o tem ni vedel ničesar. A to se še zgodi.

Še bolj nenavadna pa je bila njegova ocena, da bi to bilo nepomembno. Če bi bil Janša tik pred izvolitvijo za predsednika vlade z ženo, ki je zdravnica, res na smučanju v Italiji, bi to bil pomemben dogodek, ki bi močno odmeval in bi lahko ogrozil prevzem oblasti. 

Na Janševi objavi ni pisalo, da je iz Italije ali da je v Italiji

Kakšne so posledice, Šarec dobro ve, ker je, ko je državni zbor odločal o izvolitvi ministrov, tam manjkala njegova poslanka Andreja Zabret, ki je res odpotovala na smučanje v Italijo, ko so tam že zapirali cela območja, in je imela zato celo težave z vračanjem v Slovenijo.

Za manipulacijo je Šarec uporabil premierjev spletni odziv na protestnike, ki so mahali tudi s sovražnim napisom: "Smrt janšizmu, svoboda narodu". Objavil je posnetek družine s smučanja. Nič ni pisalo, da iz Italije ali da je v Italiji. 

Ko so v nekaterih medijih pozneje ugibali, od kod je posnetek, je Janša pojasnil, da gre za star posnetek iz smučanja v Italiji, ki je nastal leto prej. 

Šarec tudi, ko se je Janša ta teden odzval, da laže, ni takoj umaknil svojih neresničnih trditev in se jasno opravičil. Obratno, Janšo je obtožil, da je v času pred prevzemom oblasti ustvarjal lažen vtis, da je bil v Italiji, ker je objavil leto staro fotografijo.

Novice Šarec: Janša je smučal v Italiji. Janša: Lahko dokažem, da to ni res.

Na tak način kot politik ne bo prepričljiv in bo težko še vladal, pa čeprav na svojo stran z nekdanjim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem pridobi vse kolesarje, ki ob petkih protestirajo po Ljubljani in drugih mestih. 

Črnčec ima s protesti izkušnje. Pomembno vlogo je imel že na protestih pred sodno palačo v Ljubljani, ki so jih organizirali Janševi zagovorniki, kjer je bilo manj medijskih kamer in pozornosti. Takrat je delal za drugo stran.

Protestnike skušajo zase uporabiti številne stranke. Zato smo med kolesarji ob Črnčecu videli tudi pomembne politike Levice in SD.

Vlade ne padajo zaradi protestov

A zaradi protestov in demonstracij vlade ne padajo. Za razviti in bogati zahodni svet so protesti in demonstracije nekaj običajnega, in to tudi v času epidemije. Spadajo med svoboščine ljudi, ki jih ni veliko v totalitarnih državah in diktaturah. Kjer tudi poštenih volitev ni.

V zadnjem času lahko spremljamo med drugim tudi proteste v ZDA, kjer zagovorniki Donalda Trumpa zahtevajo odprtje države, ki jo je epidemija veliko bolj udarila, kot je nas, in jo je zaprl prav omenjeni predsednik. 

Brez nevarnosti protesti niso, ker koronavirus ni izginil. Kot opozarjajo ekonomisti, bo prvi val epidemije znižal naš in evropski družbeni produkt za kakšnih osem odstotkov. Če udari še drugi val, bo še huje.

Le upamo lahko, da ne bo in da se ekonomisti motijo o posledicah. 

Protesti so za opozicijo lahko tudi težava. Rušijo namreč njihovo sliko, kako je država, odkar je januarja nenadoma odstopil Marjan Šarec, postala diktatura.

Podobe o diktaturi tudi v tujino širijo opozicijski politiki, med drugim s pomočjo novinarjev, ki delajo zanje. 

Normalne ljudi bi moralo spraviti v krohot. 

Kakšna diktatura? 

Tu že ducat let noben državni zbor ni dočakal normalnega konca mandata. 

Vsakič so bile predčasne volitve. 

Odkar imamo državo, je le ena sama vlada zdržala štiri leta v nespremenjeni koalicijski sestavi. 

Pokojni Janez Drnovšek Foto: Arhiv Siol Predsedniki vlad pa so, z izjemo pokojnega Janeza Drnovška in Janše, hitro menjajoče se muhe enodnevnice. Pa tudi Drnovšek in Janša, ki sta do zdaj edina vladala večkrat, sta imela pri zagotavljanju večine in vladanju velike težave. 

Problem te države je ravno obraten – ima pregovorno neučinkovite vlade, ki se le delajo, da vladajo, posledica pa je razvojno zaostajanje in hitro naraščajoča zadolženost države.

To, ne pa diktatura, dolgoročno veča nezadovoljstvo ljudi. Posledica so lahko veliko resnejši protesti. 

Namesto veselja in spodbujanja protestov iz opozicijskih strank bi se morala celotna politična elita zamisliti. 

To je naša skupna država. 

Da ji v težkih časih pomagajo kopati še globljo luknjo, je napačna smer smučanja.

Mnenja Državni udar Čeferina in Pečečnika