Petek, 22. 11. 2024, 22.01
4 ure, 38 minut
Mateja Malnar Štembal: Skrivno orožje proti čakalnim vrstam v zdravstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Lars
Rada rečem, da je staranje privilegij. Vendar pa ta stavek izzveni ironično vsakokrat, ko pomislim, kako bo, ko bom potrebovala zdravniško ali kakršnokoli drugo institucionalno pomoč. Še posebej, ker sem odločena, da čim bolj zdravo živim čim dlje. Kajti statistika kaže, da ženske živimo dlje od moških. Po statističnih podatkih ženske v Sloveniji v povprečju živimo skoraj osem let dlje kot moški – povprečna starost prebivalk, umrlih v letu 2022, je bila 82,5 leta, prebivalcev pa 74,9 leta. Vedeti pa je treba, da kar nekaj mednarodnih podatkov kaže, da ženske ta "podaljšek" in pa tudi vmesna leta v 20 odstotkih preživimo bolne.
Vsekakor si želim živeti čim bolj zdrava še dolgo. In se dodobra naužiti vloženega v pokojninsko blagajno. Vendar pa se hkrati sprašujem, ali mi bodo ti užitki iz pokojninske blagajne omogočali prijetno jesen, in pa tudi, kdo bo, takrat leta 2050, skrbel zame. Če bo treba.
Kajti takrat naj bi v EU delež starejših dosegel kar 50 odstotkov prebivalstva (zdaj znaša dobrih 20 odstotkov). Že leta 2022 je v Evropi primanjkovalo 1,2 milijona zdravnikov, medicinskih sester in babic. Tako kaže pred dnevi objavljeno poročilo Evropske komisije in OECD Zdravje na prvi pogled: Evropa 2024.
V njem je dokaj resno opozorilo, da mora Evropa ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev okrepiti prizadevanja za spodbujanje zdravega staranja. Poročilo tudi poudarja, da več kot 40 odstotkov starejših od 65 let v EU trpi za vsaj dvema kroničnima boleznima.
Slovenija je med državami z najmanj zdravniki na prebivalca. In tudi zdravniki so samo ljudje. Tudi oni se starajo. Leta 2022 je bilo v Sloveniji 28 odstotkov zdravnikov in 20 odstotkov medicinskih sester, starejših od 55 let.
Bazen kadrov pri nas pa tudi ni nabito poln. Slovenija je z 12 diplomanti medicine na sto tisoč prebivalcev pod povprečjem nekaterih drugih držav EU. Trenutno imamo pri nas 3,2 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar nas uvršča na rep držav EU. Največ zdravnikov na tisoč prebivalcev pa imata Grčija (6,6) in Portugalska (5,7).
No, selitev tja tudi ni slaba zamisel.
Že Hipokrat je rekel, da je preprečevanje bolezni boljše kot zdravljenje. Meni zelo ljuba preventiva je terapija s hišnim ljubljenčkom.
Čakalne vrste so sončna uprava
Toda še preden se postaramo – in morda se zaradi tega še nekoliko prej –, nas čaka čakanje v čakalni vrsti na različne specialistične preglede.
Ne upam si pisati o številkah, saj se v teh vedno znajdejo taka in drugačna preračunavanja, kdo je dvignil napotnico, pa ni prišel oziroma je pozabil na pregled (posipanje s pepelom: v enem letu lahko tudi pozabiš na pregled), izpis stanja oziroma tedenski pregled pa lahko vedno preverimo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
In da se ne bi preveč utrudili v čakalnih vrstah, od nekdaj zagovarjam načelo odgovornosti za lastno zdravje. Tudi jaz bi lahko v svojem življenju marsikatero vrsto izpustila, če bi bolj pazila na svoje zdravje, na simptome svojega telesa, na pravočasno ukrepanje. Z leti postajam modrejša.
Že Hipokrat je rekel, da je preprečevanje bolezni boljše kot zdravljenje. Še danes velja, da je preventiva dolgoročno učinkovitejša in stroškovno ugodnejša kot zdravljenje bolezni. Po mojem mnenju bi zato morali še večji delež sredstev usmeriti v preprečevanje bolezni namesto v zdravljenje. Kapo dol našim presejalnim programom Dora, Zora in Svit, ki so za zgled po vsem svetu.
Zdravje nenazadnje omogoča tudi blaginjo družbe. Zdravi ljudje delajo. Zdravi ljudje so produktivni. Zdravi ljudje imajo inovativne zamisli. Zdravi ljudje so zadovoljni. Zdravi ljudje rade volje plačujejo davke. Zdravje je ključni dejavnik gospodarskega razvoja in blaginje.
Vlaganje v preventivo zmanjšuje stroške zdravljenja
Kot oseba s sladkorno boleznijo se zelo dobro zavedam zapletov, ki jih ta prinaša. Že ko pogledam na račun za senzor za neprestano merjenje glukoze v krvi, vidim, da mi zdravstvena blagajna "podari" slabe tri tisočake na leto. In res je ne želim še dodatno obremenjevati s srčno-žilnimi zapleti, odpovedjo ledvic in slepoto.
Povprečni letni izdatki za zdravstvo, povezani s sladkorno boleznijo, namreč odtehtajo kar 53 odstotkov na račun zapletov. Tako kažejo izračuni iz baz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obdobje od avgusta 2019 do avgusta 2022. Zdravljenje osebe s sladkorno boleznijo brez zapletov stane 520 evrov na leto, medtem ko zapleti na bolnika letno stanejo od 277 evrov (zapleti na očeh) do 4.385 evrov na bolnika (zapleti na ledvicah).
Zaradi tega – in ne samo za osebe s sladkorno boleznijo – je nujno, da namesto tega, da čakamo v čakalnih vrstah, poskrbimo za bolj zdrav življenjski slog. Pa smo spet pri Hipokratu: hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana.
Naša sreča. Brez vrvice ...
Sreča na vrvici
Možnosti za preventivo je ogromno. Na dosegu rok in nog in brezplačna je.
V Sloveniji imamo srečo, da nam naši gozdovi, reke, morje, hribi in doline ponujajo mnoge terapije za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. In zanje ni treba čakati na zdravniški recept. Še posebej pa ne v čakalni vrsti.
Ni nam treba živeti na polarnem severu, da se potopimo v ledeno mrzlo vodo, ni nam treba imeti japonskega zdravstvenega zavarovanja, da se "okopamo" v gozdu (Shinrin Yoku), tudi ne živeti v Indiji, da razstrupimo svoje telo (slovensko kislo zelje in repa sta odlična), za "knajpanje" pa tudi ni treba v Nemčijo, saj imamo vode na pretek.
Meni zelo ljuba preventiva in terapija je terapija s hišnim ljubljenčkom.
Na okrogli mizi pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra, sem poskrbela za kar nekaj dvignjenih obrvi in predinfarktnih stanj, ko sem v priporočilu na koncu omenila naravno zdravilo za sladkorno bolezen, o katerem se premalo govori in je brez stranskih učinkov.
V mojem primeru je to moj zlati Lars. On je moj inzulin. Moj najboljši preventivni program za zdravo staranje. Vedno me spravi v gibanje, me pozorno posluša, začuti, kadar sem pod stresom, joka z mano, navija z mano. On je moj najboljši terapevt. Moj življenjski coach. Najstarejši član naše ožje družine.
To kolumno pišem prav na njegov osmi rojstni dan. Če bi znal brati, bi bil gotovo zadovoljen. Branje seveda obvlada. Zna brati čustva.
Vem: lastniki psov smo v očeh tistih, ki jih nimajo, velikokrat malo čez les, ker se pogovarjamo z njimi, kot da so naši otroci. Če bi pogledali moj fotoalbum na telefonu, je na dveh tretjinah fotografij Lars. Ki je največkrat tudi zvezda mojih objav na družbenih omrežjih. (Včasih vendarle objavim tudi moža, da se izognem vprašanjem, ali sva še skupaj ...)
Pes je kriv za slovo službi
Na mojem seznamu plusov in minusov ob odločanju za samostojno podjetniško pot se je znašel tudi Lars. Seveda na pozitivni strani, da bom lahko več časa z njim in da bova lahko hodila na daljše sprehode, kadarkoli se nama bo zahotelo.
Dokazano je namreč, da smo lastniki psov pogosto aktivnejši, kar pozitivno vpliva na srčno-žilno zdravje. V družbi psa se nam poveča oksitocin, hormon, povezan z občutkom sreče in sprostitve. Psi zmanjšujejo občutek osamljenosti. Ko pelješ psa na sprehod, spoznaš toliko zanimivih ljudi.
Lastniki psov zmanjšamo tveganje za srčno-žilne bolezni za 24 odstotkov zaradi večje telesne aktivnosti in nižjega krvnega tlaka.
Lastniki psov v povprečju prehodimo 22 minut več na dan.
Že samo deset minut božanja psa zmanjša raven kortizola (stresnega hormona) za do 20 odstotkov.
Moj najboljši preventivni program za zdravo staranje.
Lastniki psov imamo 33 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni in 24 odstotkov manjše tveganje za smrt iz kateregakoli vzroka v primerjavi z ljudmi, ki nimajo psa.
Otroci, ki živijo s psi, imajo 31 odstotkov manjše tveganje za okužbe zgornjih dihal in 44 odstotkov manj primerov ušesnih okužb v prvem letu življenja.
In še in še bi lahko naštevala.
Žalostna pa sem, ker vem, da on ne bo z mano, ko bom stara. Z mano bo del mojega življenja, medtem ko sem jaz del njegovega celotnega.
Zato si dovolim na koncu te kolumne svojemu Larsu zaželeti vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in da postane zlati prinašalec, ki bo prišel v Guinnessovo knjigo rekordov, ker bo dočakal veliko več let od povprečne starosti.
Ben, ta kolumna je tudi zate.
Vedno boš najin, veva, da si z nama, in nikoli si nisva in ne bova odpustila.
Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal je zgodovinarka, strokovnjakinja za komuniciranje in podpredsednica Združenja Ona ve. Ljubiteljica zgodnjega vstajanja, sončnih vzhodov in zahodov, hvaležna za življenje in vse sekunde v njem. Kolumne na Siolu običajno objavlja na četrto nedeljo v mesecu, tokrat pa je na vrsti dan prej.
