SiolNET. Digisvet Novice
6,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zdravnik proti skeptikom, ki dvomijo o rešitvi za konec epidemije

6,11

termometer

Mark Toshner
Mark Toshner je specialist za obolenja pljuč in srca s prestižne britanske univerze Cambridge, ki med drugim izvaja tudi klinične teste terapij za pljučne in srčnožilne bolezni, zaradi česar ima dober vpogled v potek razvoja zdravil in cepiv.  Foto: Cambridge University

Eden največjih pomislekov dela javnosti glede prihajajočega cepiva, ki bi lahko končalo epidemijo bolezni covid-19, je ta, da ga niso delali dovolj dolgo. "Vsi stadiji razvoja cepiva v povprečju trajajo od pet do deset let - kako so tega torej lahko naredili v manj kot letu dni?" se na spletu skeptično sprašuje marsikdo. Odgovor je pred dnevi ponudil priznani britanski zdravnik Mark Toshner.

Ugur Sahin, Özlem Türeci, BioNTech Digisvet Zakonca, ki bosta svet odrešila karantene

V zadnjem mesecu sta se na radarju pojavila dva zelo obetavna kandidata za delujoče cepivo proti bolezni covid-19. Eno je razvilo ameriško biotehnološko podjetje Moderna, drugo pa je bilo plod sodelovanja med ameriškim farmacevtskim gigantom Pfizer in nemško biotehnološko družbo BioNTech.

Obe cepivi sta na kliničnih testih dosegli okrog 95-odstotno učinkovitost (Pfizer-BioNTechovo cepivo sprva 90, nato pa so dosegli celo 95 odstotkov). 

Za cepivo BNT162b2, ki sta ga razvila nemško podjetje BioNTech in ameriška družba Pfizer, so sprva dejali, da je bilo v tretji fazi kliničnih testov učinkovito 90-odstotno, po zadnjih informacijah iz obeh podjetij pa naj bi bila učinkovitost cepiva več kot 95-odstotna. Pfizer je v ZDA tamkajšnjo Upravo za hrano in zdravila že pozval k izredni odobritvi cepiva, da se lahko to začne uporabljati. Za cepivo BNT162b2, ki sta ga razvila nemško podjetje BioNTech in ameriška družba Pfizer, so sprva dejali, da je bilo v tretji fazi kliničnih testov učinkovito 90-odstotno, po zadnjih informacijah iz obeh podjetij pa naj bi bila učinkovitost cepiva več kot 95-odstotna. Pfizer je v ZDA tamkajšnjo Upravo za hrano in zdravila že pozval k izredni odobritvi cepiva, da se lahko to začne uporabljati. Foto: BioNTech

Novicama o potencialnih rešitvah za konec pandemije je na spletu sledila dobršna mera skepticizma in kritik. Daleč najpogostejša je bila omemba kratkega obdobja, v katerem je obema podjetjema uspelo razviti cepivo. Varna cepiva se razvijajo od pet do deset let, je rohnelo po družbenih omrežjih.

Cepivo v Rusiji Novice Oxfordovo cepivo proti covid-19 sproži močan imunski odziv tudi pri starejših

Priznani britanski zdravnik Mark Toshner, ki se med drugim ukvarja s kliničnimi testi novih terapij v eni najboljših klinik za pljučna in srčna obolenja na svetu, je ta teden v seriji objav na družbenem omrežju Twitter opozoril, da kričanje "Cepivo se dela deset let!" ljudi straši, čeprav to ni potrebno.

"Naj vam razložim, kaj se dela teh deset let"

Med desetletnim razvojem cepiva se večino časa ne dela nič, je bil kratek Toshner. 

"Največ časa se je treba ukvarjati z vlaganjem prošenj za financiranje razvoja, nato te zavrnejo in jih ponovno vlagaš, nato jih spet vložiš drugam, nato dobiš denar, ampak si podjetje premisli, sledijo ponovna pogajanja, nato čakanje na regulatorje, težave s kadrom, ponovno soočanje z regulatorji, ko končaš, pa morda imaš učinkovito terapijo ali pa ne. Na koncu morda še sklenejo, da zdravilo ne bo profitabilno ali pa še zgodi kakšna druga prepreka," je zapisal Toshner.

Mark Toshner dela v specialistični kliniki za pljučne bolezni in kardiologijo Royal Papworth Hospital, ki je del biotehnološkega kampusa univerze Cambridge. Klinika Royal Papworth Hospital je v svoji panogi vodilna v svetovnem področju - med letoma 2019 in 2020 so tam opravili več presaditev pljuč in srca kot v kateri koli bolnišnici na svetu. Mark Toshner dela v specialistični kliniki za pljučne bolezni in kardiologijo Royal Papworth Hospital, ki je del biotehnološkega kampusa univerze Cambridge. Klinika Royal Papworth Hospital je v svoji panogi vodilna v svetovnem področju - med letoma 2019 in 2020 so tam opravili več presaditev pljuč in srca kot v kateri koli bolnišnici na svetu. Foto: Wikimedia Commons

Razvoj cepiva za covid-19 je sicer pokazal, kaj (in kako hitro) se da narediti, če imaš za rešitev problema na voljo neomejeno denarja, najboljše znanstvenike na svetu, skoraj preveč prostovoljcev in razumevajočo birokracijo, je v niti na Twitterju nadaljeval britanski zdravnik.

Svoje sledilce je Toshner še spomnil, da gre pri pandemiji in posledično cepivu za covid-19 problem, s katerim se ukvarja ves svet. "Nuja je mati iznajdljivosti in tako naprej, a klinični testi za to cepivo niso bili nič manj od revolucionarnih, celo čudežnih."

Larry Cook Digisvet Ustavili so človeka, ki ogroža konec epidemije bolezni covid-19

Pa bo tako hitro narejeno cepivo varno?

Razloga za skrb tako rekoč ne bo, je prepričan Toshner. 

“Veliko me sprašujejo o dolgoročnih stranskih učinkih. Moramo biti iskreni. Zagotovo ne ve nihče. Najbolje je sicer, da se zazremo v preteklost in pogledamo vsa do zdaj narejena cepiva. Pri veliki večini so bili stranski učinki kratkotrajni. Cepiva tako delujejo. Po cepljenju občutimo odziv imunskega sistema, ki telo pripravi na imunost,” je v niti na Twitterju razložil Toshner.

Cepivo za covid-19 nastaja po novejši metodi mRNA, ki omogoča hitrejši postopek razvoja. Tudi delovalo bo drugače od večine drugih cepiv proti nalezljivim boleznim, saj s cepivom v telo ne bomo prejeli viralnega proteina, temveč le genski zapis (mRNA), ki bo našemu telesu povedal, kako lahko samo naredi viralni protein. S tem bo cepivo na nek način posnemalo to, kar po okužbi v telesu počne virus SARS-CoV-2. Naše telo bo s cepljenem dobilo predogled tega, kako je videti novi koronavirus, ne bomo pa zboleli. Cepivo za covid-19 nastaja po novejši metodi mRNA, ki omogoča hitrejši postopek razvoja. Tudi delovalo bo drugače od večine drugih cepiv proti nalezljivim boleznim, saj s cepivom v telo ne bomo prejeli viralnega proteina, temveč le genski zapis (mRNA), ki bo našemu telesu povedal, kako lahko samo naredi viralni protein. S tem bo cepivo na nek način posnemalo to, kar po okužbi v telesu počne virus SARS-CoV-2. Naše telo bo s cepljenem dobilo predogled tega, kako je videti novi koronavirus, ne bomo pa zboleli. Foto: Reuters

Zapisal je, da je bil tudi pri razvoju cepiva za covid-19, pa čeprav je bil kratkotrajen, velik poudarek na varnosti. "V kliničnih testih je sodelovalo in še vedno sodeluje na stotisoče prostovoljcev. Razvoj cepiva spremlja ves svet. Mediji nam stalno gledajo pod prste in poročajo o vsakem zapletu. Teh je bilo do zdaj zelo malo." Dodal je, da se klinični testi nadaljujejo tudi po tem, ko je cepivo enkrat že na trgu. 

Cepljenje Digisvet V Sloveniji med najbolj nenaklonjenimi za cepljenje proti covid-19

Največji izziv cepljenja proti covid-19

To bo mnenju Toshnerja ljudi prepričati, naj se cepijo. 

Toshner meni, da so ključna skupina ljudi, ki lahko prevesi jeziček na tehtnici pandemije, tisti, ki so glede prihajajočega cepiva skeptični in ga ne zavračajo že vnaprej. Gre za osebe, ki bi v anketi z vprašanjem "Ali se boste cepili proti covid-19, ko bo cepivo na voljo?" odgovorile z "Ne vem" ali pa "Verjetno ne".

To so ljudje z resničnimi skrbmi ali legitimnimi pomisleki, ki jim je treba pojasniti, da imajo prednosti cepiva za covid-19 večjo težo od morebitnih slabosti, meni Toshner.

Po zadnji raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma se proti covid-19 namerava cepiti 73 odstotkov vprašanih. A ankete po vsem svetu v precej državah ne kažejo najbolj obetavne slike. V Sloveniji je delež tistih, ki so po zadnji raziskavi družbe Valicon naklonjeni cepljenju, precej nižji in znaša le 43 odstotkov. Po zadnji raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma se proti covid-19 namerava cepiti 73 odstotkov vprašanih. A ankete po vsem svetu v precej državah ne kažejo najbolj obetavne slike. V Sloveniji je delež tistih, ki so po zadnji raziskavi družbe Valicon naklonjeni cepljenju, precej nižji in znaša le 43 odstotkov. Foto: Reuters

Posameznikov, ki odločno nasprotujejo cepivu za covid-19 oziroma že vnaprej verjamejo v njegovo neučinkovitost ali celo nevarnost, Toshner sploh ne bi prepričeval, saj konec pandemije ne bo odvisen od njih. "Tako imenovani proticepilci so ideološko zaklenjeni. Ne prepričajo jih ne argumenti, znanost ali logika," je bil jasen. 

Preberite tudi:

stranišče Digisvet Pomembni odgovori o epidemiji so tudi v odpadni vodi Pljuča Covid Digisvet Novo odkritje: kako koronavirus "udari" po pljučih takoj po okužbi

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 34
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin