Sobota, 28. 7. 2018, 4.00
5 let, 9 mesecev
Z golo roko po staljeni kovini: kako je mogoče, da se ni opekel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
2
Zahvaljujoč objavi na najbolj obiskanem spletnem forumu Reddit je ta teden po medmrežju znova zaokrožil dobro znani posnetek delavca iz Armenije, ki z neorokavičeno dlanjo dvakrat udari po slapu staljene kovine. Pred opeklinami ga varuje dobro znani fizikalni pojav, ki se imenuje Leidenfrostov učinek.
Armenski delavec v izvirnem videoposnetku najprej odstrani zaščitno opremo, nato pa z roko dvakrat samo za trenutek preseka žarečo reko staljene kovine. Pri tem se niti malo ne obotavlja, kar najverjetneje pomeni, da tega ne počne prvič. Sodelavcu, ki drži kamero, nato pokaže svojo dlan, s katero je vse v najlepšem redu.
Za to, da se delavec ni opekel, je najverjetneje poskrbel tako imenovani Leidenfrostov učinek.
Leidenfrostov učinek je mogoče razložiti na primeru vodne kaplje. Če pade na izredno vročo površino s temperaturo, ki precej presega vrelišče vode oziroma dosega vsaj tako imenovano Leidenfrostovo točko, bo spodnji del kaplje zavrel prej kot njen preostanek in ustvaril zaščitno blazinico pare, ki bo kaplji preprečila, da bi se dotaknila vroče površine.
Videti bo, kot da kaplja na vroči površini lebdi, da izpari, pa bo trajalo veliko dlje, kot če bi bila temperatura površine malce nad vreliščem vode.
Ko je armenski delavec v jeklarni torej udaril po slapu staljene kovine, je v trenutku zavrela vlaga na njegovi dlani in ga obvarovala pred hudimi opeklinami. Delavec je imel pred tem najverjetneje precej potne roke, saj je v izvirnem videoposnetku mogoče videti, da je tik pred podvigom snel težko zaščitno opremo in masivne rokavice.
Spomnimo - pred leti sta gole prste najprej v vodo in nato v staljen svinec namakala tudi slavna Uničevalca mitov (Mythbusters):
Leidenfrostov učinek lahko opazujemo tudi pri ekstremno hladnih snoveh, kot je tekoči dušik. Vrelišče dušika je pri okrog minus 196 stopinjah Celzija, to je temperatura, pri kateri dušik postane tekoč.
Če tekoči dušik polijemo po tleh, bomo lahko opazovali podoben pojav kot pri vodnih kapljah na zelo vroči površini, saj so tla pri sobni temperaturi z vidika tekočega dušika zelo vroča.
To nam omogoča, da lahko roko za zelo kratek čas potopimo v posodo s tekočim dušikom, pa ne bomo dobili omrzlin:
Preberite tudi:
2