Japonski (in tudi slovenski) vsakdan je še zelo daleč od štiridnevnega delovnega tedna.
Foto: Reuters
Japonska podružnica Microsofta je avgusta poskusno delala s štiridnevnim delovnim tednom in omejenim trajanjem sestankov – zdaj, ko so proučili rezultate, so z njimi zelo zadovoljni.
V tistem mesecu, ko so zaposleni v japonskem Microsoftu delali (samo) štiri dni v tednu in ob tem ohranili polno plačo, so prodajo okrepili za skoraj 40 odstotkov.
Avgusta so ob petkih namreč zaprli svoje pisarne in vsem svojim zaposlenim priznali posebno plačano odsotnost.
Tako so glede na lanski avgust ugotovili 23-odstotni prihranek pri porabi električne energije in kar 59-odstotni prihranek pri porabi papirja.
Prometna konica na ulicah japonske prestolnice. Foto: Thinkstock
Japonci se v resnici utapljajo v (neplačanih) nadurah
Toda japonska družba je še daleč od štiridnevnega delovnega tedna, kajti dolgi delovni dnevi so tam že skoraj običajna in sprejeta praksa.
Kot poroča britanska medijska hiša BBC, je raziskava iz leta 2017 pokazala, da skoraj četrtina japonskih podjetij zaposluje sodelavce, ki vsak ustvarijo tudi po več kot 80 nadur vsak mesec. Pogosto neplačanih (kot žal ni navada samo na Japonskem).
Microsoft v svoji japonski podružnici načrtuje nov podoben preizkus enkrat v teku zimskih mesecev, toda s pomembno razliko: petkova odsotnost ne bi bila več plačana.
Kot so povedali svojim zaposlenim, jih bodo takrat spodbujali, da se ob petkih med novim preizkusom "pametno odpočijejo".
Jack Ma, soustanovitelj velikanskega kitajskega spletnega trgovca Alibaba. Foto: Reuters
Medtem ko se eni borijo za prosti petek, je drugim 72-urni delovni teden "blagoslov"
Na nasprotni strani tovrstnega razmišljanja je med drugimi tudi soustanovitelj kitajskega velikanskega spletnega trgovca Alibaba Jack Ma. Aprila je medijem pojasnjeval, da je delovnik po vzorcu 996 (od devetih zjutraj do devetih zvečer šest dni v tednu) blagoslov.
Nekateri pa se pritožujejo, da se poskusi krajšanja delovnega tedna, tudi takšni, ko načrtno izberejo skrajšani delovni čas, praviloma končajo tako, da morajo nespremenjeno količino dela pač opraviti v skrajšanem času, tokrat pa še za manjše plačilo.
Sigurno, da je velekapitalistom v interesu delovnik 996...Pri Alibabi ne gre za kreativnost in učinkovitost, ampak bolj kot ne suženjsko delo, ki s skrašanjem delovnika nič ne pridobi. Niso vsi poklici enako primerni za tak sistem.
Ne poznamo celotne zgodbe japonskih uslužbencev, njihovih plač in ne želja delavcev. Delodajalcem ni cilj, da bi delavci nabirali nadure, ampak naročila morajo biti izpolnjena...če niso izpolnjena, bo naročnik naslednjič poiskal storitev drugje. Kdor ni bil delodajalec v branži, ki zahteva držanje rokov in kvalitete, tega ne razume in ima pač zgrešeni pogled. Je pa tudi res, da večina največjih "sindikalistov", ki potem postanejo delodajalci, se čez noč prelevi v največje izkoriščevalske svinje
Komentarji
2Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Sigurno, da je velekapitalistom v interesu delovnik 996...Pri Alibabi ne gre za kreativnost in učinkovitost, ampak bolj kot ne suženjsko delo, ki s skrašanjem delovnika nič ne pridobi. Niso vsi poklici enako primerni za tak sistem.
+1 0Ne poznamo celotne zgodbe japonskih uslužbencev, njihovih plač in ne želja delavcev. Delodajalcem ni cilj, da bi delavci nabirali nadure, ampak naročila morajo biti izpolnjena...če niso izpolnjena, bo naročnik naslednjič poiskal storitev drugje. Kdor ni bil delodajalec v branži, ki zahteva držanje rokov in kvalitete, tega ne razume in ima pač zgrešeni pogled. Je pa tudi res, da večina največjih "sindikalistov", ki potem postanejo delodajalci, se čez noč prelevi v največje izkoriščevalske svinje
0 0