SiolNET. Digisvet Novice
6,97

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sredi oceana odkrili izjemen zaklad, do katerega pa ne more nihče

6,97

termometer

Japonski znanstveniki so v najnovejši študiji potrdili, da so v globokomorskem blatu in pesku, ki obdajata Minamitorišimo, enega od najvzhodnejših japonskih otokov, izjemno velike zaloge redkih kovin, ki bi lahko pol stoletja pokrivale potrebe vsega človeštva po teh surovinah. Zakaj gre za zelo pomembno odkritje, ki pa prinaša tudi edinstvene težave?

Vzorec globokomorskega blata, ki so ga japonski znanstveniki s tehnološko zelo napredno zajemalko vzeli na morskem dnu štiri kilometre pod gladino Tihega oceana, vsebuje zelo veliko koncentracijo redkih zemeljskih elementov. Težavo, kar zadeva pridobivanje teh dragocenih surovin iz takšnega blata, smo že omenili: leži štiri kilometre pod gladino morja. Vzorec globokomorskega blata, ki so ga japonski znanstveniki s tehnološko zelo napredno zajemalko vzeli na morskem dnu štiri kilometre pod gladino Tihega oceana, vsebuje zelo veliko koncentracijo redkih zemeljskih elementov. Težavo, kar zadeva pridobivanje teh dragocenih surovin iz takšnega blata, smo že omenili: leži štiri kilometre pod gladino morja. Foto: Reuters

Redki zemeljski elementi oziroma redke zemeljske kovine je izraz za skupino 17 kemijskih elementov, ki so izredno pomembne industrijske surovine. Uporabljajo se v proizvodnji motorjev in akumulatorjev za električna vozila, osebnih prenosnih naprav (pametni telefoni), zvočnikov, vetrnih turbin, televizijskih zaslonov, medicinske elektronike, magnetov in še bi lahko naštevali. 

Redke zemeljske kovine sicer v resnici niti niso tako zelo redke, saj se v Zemljini skorji pojavljajo razmeroma pogosto, a so njihova nahajališča razpršena, torej niso na enem mestu. Pridobivanje teh kovin je, v nasprotju z drugimi, na primer železom ali bakrom, zato precej bolj zapleteno in drago.

Vzorci rude, iz katere pridobivamo redke zemeljske elemente. Od leve proti desni: cerijev oksid (iz njega dobimo cerij),  bastnasit (cerij, lantan, itrij), neodimov oksid (neodim), lantanov karbonat (lantan). Vzorci rude, iz katere pridobivamo redke zemeljske elemente. Od leve proti desni: cerijev oksid (iz njega dobimo cerij), bastnasit (cerij, lantan, itrij), neodimov oksid (neodim), lantanov karbonat (lantan). Foto: Reuters

Odkrivanje obsežnih nahajališč redkih zemeljskih kovin je zaradi njihove razdrobljenosti in dragocenosti zato prednostna naloga tako gospodarstva kot znanstvenikov. Nahajališče, ki so ga odkrili na Japonskem, je morda celo največje od vseh do zdaj, a prinaša velik izziv. Elementi so namreč pod globoko pod vodo, tehnologije, ki bi omogočala takšno rudarjenje, pa še ni. 

Zakladi, kot jih ni nikjer drugje na svetu

Da bi lahko bilo v bližini otoka gromozansko nahajališče redkih zemeljskih kovin, so znanstveniki ugibali že leta 2013. V študiji, ki je bila pred nekaj dnevi objavljena v publikaciji Nature.com, pa so zdaj tudi potrdili, da ima globokomorsko blato, ki leži na oceanskem dnu v bližini otoka Minamitorišimo, res izjemen potencial kot nahajališče dragocenih surovin. 

Otok Minamitorišimo, katerega površina znaša samo približno en kvadratni kilometer, leži sredi širnega Tihega oceana. Od Tokia je oddaljen več kot 1.800 kilometrov in je eden od najvzhodnejših otokov, ki še ležijo v japonskih teritorialnih vodah. 

Kje je Minamitorišimo:

Minamitorišimo Foto: Google Zemljevidi

Približana satelitska fotografija otoka oziroma atola Minamitorišimo:

Minamitorišimo Foto: Google Zemljevidi

V vodah, ki obdajajo otok Minamitorišimo, oziroma na njihovem dnu bi bilo lahko po ocenah japonskih znanstvenikov do 16 milijonov ton redkih zemeljskih kovin.

Samo eno od nahajališč na tej lokaciji, ki so jih izolirali in posebej natančno proučili znanstveniki, po njihovih navedbah vsebuje toliko nekaterih redkih zemeljskih elementov, da bi bilo človeštvo z njimi preskrbljeno več kot pol stoletja.

"Zaloge surovin okrog otoka so skoraj neomejene," so izobilje dragocenih kovin opisali avtorji študije. Tale na fotografiji je evropij, ki velja za najbolj reaktivnega med redkimi zemeljskimi kovinami in tudi za enega od najredkejših sploh med vsemi kemijskimi elementi. "Zaloge surovin okrog otoka so skoraj neomejene," so izobilje dragocenih kovin opisali avtorji študije. Tale na fotografiji je evropij, ki velja za najbolj reaktivnega med redkimi zemeljskimi kovinami in tudi za enega od najredkejših sploh med vsemi kemijskimi elementi. Foto: Wikimedia Commons

Verjetno bo trajalo še nekaj časa, preden 

Japonski znanstveniki so v študiji pri naštevanju vseh milijonov ton redkih zemeljskih elementov, ki se skrivajo pod gladino morja ob otoku Minamitorišimo, večkrat uporabili besedo "potencial". Nahajališče pomembnih surovin ima trenutno zgolj potencial zato, ker za zdaj še nihče ne ve, kako bi jih lahko iz globin oceana prinesli na površje.

Za zdaj po vsem svetu namreč poteka samo izkoriščanje nahajališč redkih zemeljskih elementov na kopnem, rudarjenja pod vodo pa se ni lotil še nihče.

Takole je danes videti značilen rudnik mineralov, iz katerih pridobivajo redke zemeljske elemente, na Kitajskem, ki je največji svetovni proizvajalec in izvoznik teh dragocenih surovin. Takole je danes videti značilen rudnik mineralov, iz katerih pridobivajo redke zemeljske elemente, na Kitajskem, ki je največji svetovni proizvajalec in izvoznik teh dragocenih surovin. Foto: Reuters

Prvi tak podvig je napovedan za prihodnje leto, a stroji takrat ne bodo iskali redkih zemeljskih elementov, temveč baker, kobalt, nikelj, platino, zlato. A tudi v tem primeru gre samo za pilotni projekt, ki bo namenjen ocenjevanju učinkovitosti vplivu takšnega načina rudarjenja na okolje.

Komercializacijo podvodnega rudarjenja bomo najverjetneje čakali še nekaj časa - kako dolgo, bodo morda povedali maja na 7. mednarodni konferenci o podmorskem rudarstvu -, kar pomeni, da bo zaklad na dnu Tihega oceana do nadaljnjega ostal nedotaknjen. 


Preberite tudi:

Težava "novega bencina", ki lahko ustavi avtomobilsko revolucijo

Temna stran industrije baterij, o kateri se skoraj ne govori

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • amarita / 30.10.2018. ob 18:52 +1 - 1

    tovaris nemebasat,kaj pa ce bi tam prisli prej rusi alo kitajci???

    +1 - 1
  • manemebasat / 14.04.2018. ob 16:48 +3 - 4

    Pricakujemo ponovno okupacijo Japonske s strani ZDA

    +3 - 4
delitve: 45
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin