Četrtek, 21. 1. 2021, 17.51
2 leti, 11 mesecev
Arnesova (in slovenska) velika pridobitev
Slovenija dobiva nov najzmogljivejši superračunalnik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,07
4
Nadgradnja Arnesove superračunalniške gruče bo med drugim prinesla kar 4.256 procesorskih jeder in 48 grafičnih procesorjev NVidia V100s.
Z razširitvijo Arnesove superračunalniške gruče bo Arnesov sistem postal najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji, a bo zaradi pomena in razvoja superračunalnikov (tudi) v Sloveniji njegovo prvo mesto le kratkotrajno.
Arnesov superračunalniški sistem je uporabnikom na voljo že od leta 2009, umestitev novih strežnikov, ki bo med drugim prinesla kar 4.256 procesorskih jeder in 48 grafičnih procesorjev NVidia V100s, pa ga bo postavila na najvišjo stopničko najzmogljivejših slovenskih superračunalnikov.
Vrsta presežnikov
Arnesova superračunalniška gruča bo bogatejša tudi za deset novih velikih diskovnih strežnikov, ki bodo nadomestili štiri obstoječe v razpršenem omrežnem podatkovnem sistemu. Vsak novi diskovni strežnik bo prispeval 150 terabajtov shrambnega prostora na trdih diskih in 16 terabajtov na hitrih diskih SSD.
Novinci bodo med drugim omogočali vzporedno pisanje in branje na več diskov in več strežnikov, kar bo še povečalo varnost podatkov in pospešilo delovanje. Prenovljeni sistem bo tako zagotavljal hiter vzporeden dostop do več kot enega pentabajta uporabnega prostora na trdih diskih in več kot sto terabajtov prostora na hitrih diskih SSD.
Za nove razsežnosti v znanosti
Superračunalniki so pomembni zlasti za znanost in raziskave, ker omogočajo reševanje problemov, ki so za navadne računalnike pogosto prezahtevni. Razvite države, tudi Evropska unija, so zato zadnje čase še okrepile svoje vloge v globalnem tekmovanju vzpostavitve vse večjih superračunalniških sistemov.
Pomembna je vloga grafičnih kartic, saj te v primerjavi s centralnimi procesnimi enotami veliko hitreje opravijo računske operacije, ki so pogoste na področju umetne inteligence. Druga znanstvena vprašanja zahtevajo drugačne računalniške zmogljivosti, zato je pri ustvarjanju vsakega posameznega superračunalnika pomembno upoštevati, kdo bodo njegovi uporabniki.
Kaj vse bodo raziskovali na novem "carju"
Arnesov superračunalnik tako podpira uporabo v izobraževalne namene, med raziskovalci pa največ na področjih umetne inteligence in tehnologije znanja, teoretske fizike in fizike delcev, v genomiki, računski kemiji in pri obdelavah velepodatkov. V prenovljeni obliki bo primeren tudi za analizo posnetkov kriomikroskopije in druge intenzivne obdelave podatkov.
Po drugi strani pa so zelo velike naloge in močno paralelni algoritmi, kakršni so običajni v fiziki trdnih snovi ter dinamiki tekočin, primernejši za sisteme, kakršna sta HPC Maister in HPC Vega.
Superračunalniki so pomembni zlasti za znanost in raziskave, ker omogočajo reševanje problemov, ki so za navadne računalnike pogosto prezahtevni.
Sodelovanje slovenskih superračunalnikov
Arnesov superračunalnik, četudi kmalu najzmogljivejši, zagotovo ni edini v Sloveniji. Od leta 2009 so slovenske ustanove in uporabniki superračunalnikov povezani v konzorciju SLING – Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje, ki ga vodijo na Arnesu.
Od leta 2009 so slovenske ustanove in uporabniki superračunalnikov povezani v konzorciju SLING – Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje, ki ga vodijo na Arnesu.
SLING usklajuje dostop do superračunalniške infrastrukture za porazdeljeno računanje in obdelavo podatkov v različnih računskih centrih v Sloveniji in vsem omrežju Evropske iniciative za računski grid EGI. Večina največjih slovenskih gruč je vključenih v SLING, tako da je mogoče naloge hkrati pošiljati na več gruč.
Krona se bo kmalu vrnila v Maribor
Do Arnesove nadgradnje je (bila) najzmogljivejša slovenska superračunalniška gruča na Univerzi v Mariboru: prototipni superračunalnik Maister je začel delovati novembra 2019 v okviru projekta HPC RIVR, ki ga financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Arnesova gruča bo imela primat le kratek čas: že marca bo na Inštitutu informacijskih znanosti IZUM v Mariboru začel delovati še zmogljivejši superračunalnik Vega, ki bo kar 13-krat zmogljivejši od Arnesove prenovljene superračunalniške gruče. Sistem Vega je prav tako del HPC RIVR, vendar je na razpisu EuroHPC pridobil dodatno financiranje in bo tako ob svojem zagonu prvi evropski superračunalnik v okviru tega razpisa in pobude.
Začetek nastajanja novega najzmogljivejšega slovenskega superračunalnika
Vpeti v evropske superračunalniške tokove
Sodelovanje Arnesa in konzorcija SLING v evropskem konzorciju Leonardo bo slovenskim uporabnikom približalo še enega od največjih evropskih superračunalniških sistemov, ki so ga postavili v italijanski Bologni in zanj namenili 240 milijonov evrov.
Slovenski raziskovalci imajo tako na stežaj odprta vrata tudi do novih, vse večjih evropskih superračunalniških zmogljivosti, ki jim bodo omogočili lažje doseganje raziskovalnih ciljev, so prepričani pri Akademski in raziskovalni mreži Slovenije (Arnes).
4