umetna inteligenca
Torek, 8. 7. 2025, 12.40
5 ur, 19 minut
Korak naprej ali zamujena priložnost?
Umetna inteligenca: priložnost, ki je (še) ne znajo vsi izkoristiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Raziskava, ki je zajela več kot 3.200 podjetij iz enajstih držav srednje in vzhodne Evrope, je pokazala zanimiv, a hkrati skrb vzbujajoč vzorec.
Tudi mala in srednje velika podjetja v srednji in vzhodni Evropi, ki so pogosto hrbtenica lokalnih gospodarstev, sprejemajo umetno inteligenco. Razlike med državami so znatne, a čeprav jo v povprečju uporablja že kar tri četrtine podjetij, jo le redki uporabljajo zares strateško, razkriva novo poročilo združenja AI Chamber. Kako se je odrezala Slovenija?
Raziskava, ki je zajela več kot 3.200 podjetij iz enajstih držav srednje in vzhodne Evrope, je pokazala zanimiv, a hkrati skrb vzbujajoč vzorec: čeprav več kot 75 odstotkov podjetij poroča, da umetno inteligenco že uporabljajo, jih to v večjem obsegu počne le četrtina. Najpogosteje gre za orodja, ki pomagajo pri analizi podatkov, samodejnem prevajanju in avtomatizaciji preprostih opravil.
Operativno da, strateško precej manj
Iz tega je razvidno, da so mala in srednje velika podjetja v srednji in vzhodni Evropi izkoristila umetno inteligenco za izboljševanje operativne učinkovitosti, ne pa tudi njenega strateškega potenciala, ki bi se lahko izkazal pri razvoju izdelkov, upravljanju tveganj in načrtovanju rasti.
Poročilo je pokazalo tudi precejšnje razlike med državami regije. Kot navajajo avtorji raziskave, podjetja v Estoniji, na Slovaškem in Poljskem že vključujejo umetno inteligenco v svoje širše razvojne cilje, medtem ko so v nekaterih drugih državah, med katerimi sta Hrvaška in Bolgarija, zaznali nezanimanje ali celo precejšen odpor. Med drugim so ugotovili, da na Hrvaškem skoraj polovica podjetij sploh ne razmišlja o uporabi umetne inteligence, kar jih dolgoročno lahko postavi v izrazito slabši konkurenčni položaj.
Zrelosti še ni
Toda dela je tako pri nas kot v vsej regiji še veliko. Komaj osem odstotkov podjetij v celotni regiji meni, da so že zdaj pripravljena na zakonodajno presojo skladnosti z novim Aktom o umetni inteligenci, ki ga je sprejela Evropska unija.
Iz tega izvira pomembno opozorilo: številna podjetja tehnologijo sicer uporabljajo, vendar še niso razvila dovolj organizacijske zrelosti, da bi jo vključila v svojo dolgoročno strategijo. Razkorak med tehnološkim navdušenjem in dejansko pripravljenostjo je še posebej opazen pri manjših podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi. Majhna podjetja imajo običajno manj sredstev, kadrov in notranjih kompetenc, zaradi česar težje sledijo hitremu razvoju na področju umetne inteligence. Srednje velika podjetja, to so podjetja z od 50 do 250 zaposlenimi, imajo boljše rezultate tako glede ravni uporabe, poznavanja zakonodaje kot strateške usmerjenosti.
Številna podjetja umetno inteligenco sicer uporabljajo, vendar še niso razvila dovolj organizacijske zrelosti, da bi jo vključila v svojo dolgoročno strategijo.
Ključ so ljudje, časa za čakanje ni
Še enkrat se je pokazalo, da digitalna preobrazba ni odvisna zgolj od tehnologije in njene dostopnosti, temveč predvsem od ljudi: pripravljenosti vodstev, znanja zaposlenih in podpore pri uvajanju. Umetna inteligenca brez dvoma lahko podjetjem pomaga do večje storilnosti, inovativnosti in odpornosti, a le če jo znajo smiselno vključiti v svoje poslovanje.
Volja zagotovo obstaja, saj več kot 60 odstotkov podjetij izraža željo po širši uporabi umetne inteligence. Zdaj so na vrsti države, ki so pred izzivom, da čim prej ustvarijo pogoje, v katerih se bo ta želja podjetij lahko uresničila pri vsakdanjem poslovanju. Estonija je odličen zgled, zlasti številnim preostalim državam, ki se obotavljajo bodisi zaradi pomanjkanja informacij bodisi zaradi strahu pred neznanim. Ukrepati je treba čim prej, ker si nihče ne more in ne sme privoščiti, da zamudi na vlak digitalne preobrazbe.
