Sobota, 31. 5. 2025, 15.15
2 tedna, 6 dni
Vsega je konec: ni upanja, ni strahu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Najnovejše genetske raziskave potrjujejo, da je halštatska kultura, ki je dobila ime po avstrijskem kraju Hallstatt, povezana s Kelti. Z njimi je povezana tudi kultura žarnih grobišč, ki je predhodnica halštatske kulture. Na fotografiji je kraj Hallstatt.
Kje je bila pradomovina Slovanov? Ugotovitve najnovejših genetskih raziskav potrjujejo že uveljavljeno teorijo, da je bila pradomovina Slovanov na območju današnje Belorusije in severne Ukrajine. Genetske raziskave tudi kažejo, da širitev Slovanov ni bila le širitev slovanskega jezika, ampak predvsem množično demografsko širjenje. Morda je na območju današnje Slovenije prišlo po prihodu Slovanov v šestem in sedmem stoletju našega štetja vse do 80-odstotne zamenjave prebivalstva.
Genetika, tj. preučevanja DNK tako v sodobnih kot v preteklih populacijah (v zadnjem primeru gre za t. i. starodavni DNK, tj. DNK, ki ga genetiki pridobijo iz okostij, ki jih izkopljejo arheologi), so v zadnjih letih zavrnili razne (pogosto psevdoznanstvene) teorije, da pri širjenju Slovanov ni šlo za demografsko širjenje, ampak le za širjenje slovanskega jezika.
Velik slovanski genetski pečat na Balkanu
Pred leti so znanstveniki na čelu z genetiki s preučevanjem starodavnega DNK že ugotovili, da je po letu 600 prišlo do množičnega priseljevanja Slovanov iz severovzhodne Evrope na Balkan.
Tako slovanski geni (tj. geni, ki so prišli iz Zakarpatja na Balkan v šestem in sedmem stoletju) po mednarodni genetski raziskavi predstavljajo 66,5 odstotka hrvaškega genetskega oz. genskega sklada, 58,4 odstotka srbskega, 51,2 odstotka bolgarskega, 55,4 odstotka romunskega in 31 odstotkov albanskega genetskega sklada.
Slovanski geni so tudi v genskem skladu današnje grške populacije: populacija v grški pokrajini Makedoniji ima 40,2 odstotka slovanskih genov, na Peleponezu 29,9 odstotka, na Kikladih 19,7 odstotka, na Kreti 17,9 odstotka in na Dodekanezih 3,5 odstotka.
Najnovejša genetska študija o Slovanih
V prihodnosti pa bo luč sveta ugledala še ena genetska raziskava o Slovanih (najverjetneje v znanstveni reviji Nature). Ta je nastala v okviru srednjeevropskega zgodovinsko-arheološko-genetskega projekta HistoGenes.
Najnovejše genetske raziskave potrjujejo, da je bila pradomovina Slovanov na območju Belorusije in severne Ukrajine, torej tudi na območju Pripjatskega močvirja.
Dele te raziskave so raziskovalci že predstavili v svojih javnih predavanjih. Na primer nemški znanstvenik Joscha Greztinger v predavanja v Litvi in češka znanstvenica Zuzana Hofmanova v predavanju na Poljskem.
Belorusija in severna Ukrajina kot t. i. pradomovina Slovanov?
Poglejmo najprej prvo predavanje v Litvi. Kot je povedal Gretzinger, je slovanska populacija po njihovih ugotovitvah nastala na območju današnje Belorusije in severne Ukrajine, in to kot zlitje populacije, ki je bila sorodna železnodobnim Litovcem (tj. populacija, ki je živela na območju današnje Litve v železni dobi in je sorodna današnjim Litovcem, op. p.), in bolj južnih populacij, ki so bile povezane z Balkanom.
Zamenjave prebivalstva po letu 600
Ta nova populacija se je po letu 600 zelo razširila. Na območju današnje vzhodne Nemčije je zaradi prihoda Slovanov prišlo do 85-odstotne zamenjave prebivalstva, na območju današnje Poljske do 93-odstotne zamenjave prebivalstva in na območju današnje Hrvaške do 80-odstotne zamenjave prebivalstva.
Domnevamo lahko, da je približno podobna številka kot za Hrvaško tudi za območje današnje Slovenije. Znanstveniki so namreč tudi ugotovili, kolikšen delež v genetskem skladu oz. genetskem naboru današnjih populacij predstavlja slovansko genetsko poreklo oz. genetsko poreklo iz časa slovanskih selitev.
Delež slovanskih genov v današnjih populacijah
V predavanja je Gretzinger prikazal zemljevid z grafi za vsako današnjo slovansko populacijo. Največ slovanskih genov imajo razumljivo vzhodnoslovanske populacije, zlasti Belorusi in Ukrajinci, in Poljaki. Delež slovanskih genov v ruskem genetskem skladu je manjši. Belorusom, Ukrajincem in Poljakom sledijo Lužiški Srbi in Slovaki (nekje od 80 do 90 odstotkov).
Kot je razvidno iz grafov, imajo slovenska, češka, madžarska, hrvaška in bosansko-hercegovska populacija verjetno približno od 65 do 70 odstotkov slovanskih genov. Podobnost deleža slovanskih genov v slovenski in hrvaški populacija napeljuje na sklep, da je tudi na območju današnje Slovenije prišlo po letu 600 do okoli 80-odstotne zamenjave prebivalstva.
Srbska in bolgarska populacija pa imata nekaj več kot 50 odstotkov oz. okoli 50 odstotkov. Točnejši podatki bodo znani, ko bo študija, v kateri je sodeloval Gretzinger, objavljena.
Predslovanske populacije na območju Slovenije podobne italijanski populaciji
Gretzinger je tudi povedal, da so bile pred letom 600 populacije na območju današnje Slovenije in Hrvaške zelo podobne današnjim populacijam v Italiji in morda tudi podobne današnjim populacijam v Španiji. Po letu 600 pa je prišlo do velike spremembe – populacije na območju Slovenije in Hrvaške so po tem obdobju podobne populacijam s severovzhoda Evrope.
Spodaj je videoposnetek Gretzingerjevega predavanja v Litvi. O Slovanih govori predvsem od 28. minute naprej, zlasti je zelo strnjeno o Slovanih med 28. in 39. minuto. Okoli 33. minute je predstavljen zemljevid populacij oz. genetskih skladov v posameznih delih Evrope pred letom 600 in po njem, torej pred in po selitvah Slovanov.
Okoli 36. minute Gretzinger govori o zamenjavi prebivalstva oz. zamenjavi ali spremembah genetskega porekla na območju današnje vzhodne Nemčije, Poljske in Hrvaške po letu 600.
Okoli 47. minute Gretzinger govori o genetskem sorodstvu Slovanov in Baltov. Okoli 48. minute je predstavljen delež slovanskega genetskega porekla v današnjih slovanskih in tudi drugih populacijah. Okoli ene ure govori o tem, kako je nastala slovanska genetska populacija.
Hofmanova o Slovanih kot zlitju dveh populacij
Ugotovitve iste študije je na Poljskem predstavila tudi Hofmanova. Njeno predavanje si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku. O Slovanih govori zlasti od 26. minute naprej. Najprej o Slovanih na splošno, nato pa od okoli 30. minute o zadnji genetski študiji o Slovanih.
Okoli 35. minute govori o tem, da se je populacija, ki je imela z Balti povezano genetsko poreklo, na območju Belorusije in severne Ukrajine pomešalo s populacijami, ki so imele bolj južnoevropsko genetsko poreklo (v njihovem genetskem naboru je bilo več genetskega porekla zgodnjih evropskih kmetov). Tako je nastala slovanska populacija.
Baltska in južnoevropska populacija
Z Balti sorodna populacija je dala v genetski nabor te nove populacije okoli 70 odstotkov genov, z južno Evropo povezana populacija pa okoli 30 odstotkov genov.
Do zlitja omenjenih dveh genetskih populacij je lahko prišlo v kratkem časovnem obdobju ali pa je bil to dalj časa trajajoči proces. Po letu 600 se je ta populacija širila proti severu, zahodu in jugu ter pri tem širila svoje gene in slovanski jezik.
Študija o izvoru Keltov in širjenju keltskega jezika
Za zgodovino območja današnje Slovenije je pomembna tudi nedavno objavljena znanstvena študija o širjenju Keltov. Ta ugotavlja, da je širjenje Keltov in keltskih jezikov povezano s srednjeevropsko kulturo žarnih grobišč (torej ta kultura nima nobene povezave s Slovenci, kot trdijo zagovorniki psevdovenetologije).
Keltska populacija se je po tej študiji oblikovala med letoma 2050 in 1250 pred našim štetjem v Srednji Evropi ter se med letoma 1250 in 850 pred našim štetjem razširila po velikem delu zahodne Evrope in pri tem širila keltski jezik.
Halštatska kultura
S to keltsko genetsko populacijo je povezana tudi halštatska kultura, ki se je razvila iz kulture žarnih grobišč. Halštatska kultura je najprej med drugim obsegala dele današnje Avstrija, Nemčije in Francije, nato pa segla tudi v Britanijo in na Pirenejski polotok.
Kako znanost uničuje izmišljene mite
Arheogenetska spoznanja pa ne uničujejo samo sanj slovenskih neznanstvenih psevdovenetologov, ampak tudi psevdozgodovinska sanjarjenja, ki so prisotna pri drugih narodih. Tako je eden od avtorjev o genetiki balkanskih narodov, španski oz. katalonski znanstvenik Carles Lalueza-Fox, leta 2023 novinarju španskega medija pripovedoval, kako je predstavljal ugotovitve raziskave na Srbski akademiji znanosti in umetnosti.
Nekateri srbski akademiki so oporekali raziskavi, ker so prepričani, da so Srbi čisti Slovani. Lalueza-Fox je govoril tudi o uradnih ugotovitvah panslovanske arheologije, zaradi katerih v Srbiji verjemajo, da so stoodstotni Slovani. Pri tem namiguje, da gre pri tem tudi za politično spodbujene vzgibe, ki upravičujejo tesno politično zavezništvo Srbije in Rusije.
Po drugi strani ugotovitve znanstvenikov oporekajo tudi teorijam o kakšni izjemni avtohtonosti Albancev. Genetske raziskave kažejo, da v genetskem naboru današnje albanske populacije največji delež (43,8 odstotka) predstavlja genetsko poreklo, ki je prišlo na Balkanski polotok v času Rimskega cesarstva v prvih stoletjih našega štetja, in sicer z območja Anatolije. Sledi slovansko genetsko poreklo z 31 odstotki in šele na tretjem mestu (25,2 odstotka) je genetsko poreklo populacij, ki so živele na območju današnje Albanije v železni dobi. Genetske študije tudi kažejo, da je populacija na območju današnje Albanije v času bronaste dobe podobna današnji italijanski populaciji, torej različna od današnje albanske populacije.
Tudi v Indiji se zagovorniki teorije "ven iz Indije" (ang. out of India), torej teorije, da je Indija pradomovina govorcev praindoevropščine, težko sprijaznijo z znanstvenimi ugotovitvami, da Indija skoraj zanesljivo ni indoevropska pradomovina, ampak so indoevropski jezik, iz katerega so se razvili tudi indoarijski jeziki, v Indijo prinesli priseljenci iz vzhodnoevropskih step.
Glavni viri za članek:
Ancient DNA study questions the genetic purity of Balkan Slavs (sl. Starodavne DNK-študije postavljajo pod vprašaj genetsko čistost balkanskih Slovanov), El Pais, December 2023.
Eske Willerslev, Guus Kroonen, Hugh McColl, Martin Sikora in drugi, Tracing the spread of Celtic languages using ancient genomics (sl. Sledenje širjenju keltskih jezikov z uporabo starodavnega DNK), 1. marec 2025.
Inigo Olalde, Carles Lalueza-Fox, David Reich in sodelavci, A genetic history of the Balkans from Roman frontier to Slavic migrations (sl. Genetska zgodovina Balkana od rimskega obdobja do slovanskih selitev), december 2023.
