SiolNET. Digisvet Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Se spomnite, kakšen je bil svet pred iPhonom?

1

termometer

Konec junija bo minilo osem let, odkar so jabolčni pametni telefon iPhone v roke prijeli prvi kupci. Je imel Steve Jobs prav, ko je trdil, da je Apple na novo izumil telefon?

Jabolčni prišlek v kraljestvu Nokie, Motorole in BlackBerryja iPhone je Steve Jobs, prvi mož Appla, napovedal 9. januarja 2007. Takrat so na trgu mobilne telefonije in v žepih uporabnikov prevladovali finska Nokia, ameriška Motorola, uveljavljen je bil tudi kanadski BlackBerry. Slovenci smo ob Nokiah takrat radi posegali tudi po multimedijskih modelih znamke Sony Ericsson.

Nato pa se je zgodil iPhone. Apple z njim ni izumil izraza pametni telefon. Z njim je industrija med drugim že poimenovala takrat vrhunsko Nokio N95 z operacijskim sistemom Symbia in SE P990 z zaslonom na dotik in še kakšnega BlackBerryja. Ga je pa na novo definiral. iPhone je postavil temelje (pametne) mobilne telefonije, kot jo poznamo danes.

Revolucionaren nov način komunikacije s tehnologijo Poglavitna prednost iPhona v primerjavi s konkurenco je bil uporabniški vmesnik. Apple je ob takrat uveljavljenih načinih upravljanja z napravo le zamahnil z roko. Steve Jobs je bil namreč prepričan, da ima človek prste z razlogom – da jih uporablja. iPhone je zato umaknil posrednika za ukazovanje telefonu – v tem primeru klasično tipkovnico ali paličico za praskanje po zaslonu – in uporabniku ponudil neposredno in intuitivno upravljanje z zaslonom na dotik.

Applov premik v smer preprostejše interakcije s tehnologijo prek grafičnega vmesnika na zaslonu je bil glavni razlog za odličen komercialni sprejem prvega iPhona. V prvih treh mesecih od izida (29. junij) jih je prodal milijon, kar je bil za leto 2007 ob dejstvu, da je šlo za novinca na trgu mobilne telefonije, kar soliden izkupiček.

Zaslon na dotik, ki v primerjavi s tekmeci ni imel odzivnosti pijanega lenivca, je imel tudi daljnosežni vpliv na razvoj mobilne industrije. V svoje naprave so jih začeli vdelovati vsi veliki in manjši akterji. Danes pameten telefon brez zaslona na dotik preprosto ne more obstajati. Zahvala gre iPhonu.

Če želiš uporabnika navaditi na navidezno tipkovnico, mu ne daj druge možnosti Pri zaslonu na dotik ostajamo še malo. Pred iPhonom so navidezne softverske tipkovnice, kot je tista v Oknih, uporabljali bolj ali manj samo slabovidni ljudje in invalidi. Da bi jo pri delu priklicali na namizje, je bilo večini drugih uporabnikov popolnoma nepredstavljivo. Saj je vendar niso potrebovali!

Potem pa jim je Apple z iPhonom ponudil izbiro – ali se navadijo na navidezno tipkovnico ali pa še naprej uporabljajo inferiorne telefone. Tisti, ki so ultimat sprejeli, so ugotovili, da navidezna tipkovnica ni bav-bav, temveč je mogoče z njo ob ustrezni natančnosti zaznavanja pritiskov delo opravljati tako kot s fizično. Slepo tipkanje med vožnjo seveda odpade, a to tako ali tako ni priporočljivo niti s klasičnim telefonom.

Dejstvo, da sta mobilna industrija in skupnost navidezno tipkovnico z iPhonom sprejeli kot privzeti del uporabniške izkušnje, je pozneje botrovalo silnemu uspehu tabličnega revolucionarja iPada.

Internet v žepu Elektronska komunikacija je z iPhonom vstopila v novo obdobje, saj se je svetovni splet z osebnih računalnikov dokončno preselil tudi v žepe uporabnikov. S tem je bila za mnogo ljudi meja med prostim časom in delom ter med pisarno in domovanjem dokončno zabrisana. Do interneta in elektronske pošte je bilo mogoče dostopati kjer koli in kadar koli, morda najpomembneje pa je, da je bilo to mogoče storiti preprosto in hitro. Mobilni telefoni so povezavo s spletom ponujali že prej, a ga je šele iPhone z zmogljivim brskalnikom prikazal približno tako, kot je bil videti na računalniškem zaslonu.

Vstaja aplikacij Digitalne trgovinice, kjer je bilo za drobiž mogoče kupiti aplikacije, so obstajale že pred iPhonom oziroma App Storom, a so bile vse prej kot sinonim za prijaznost do uporabnika. Proces iskanja, nameščanja, plačevanja, celo odstranjevanja aplikacij je bil težaven in pogosto pogojen s sinhronizacijo z osebnim računalnikom.

Apple je opisano agonijo s servisom App Store poenostavil. iPhone je uporabnika dobesedno prisilil, da je telefon povezal z računom iTunes in dodal številko kreditne kartice, če je želel dostopati tudi do plačljivih vsebin. Uporabnik je moral nato le še poiskati aplikacijo, ki mu je bila všeč, in pritisniti gumb Namesti.

Sistem je deloval in še vedno deluje tako dobro, da ga za svojega pozneje niso vzeli le Applovi tekmeci (Google s servisom Google Play, na primer), temveč tudi proizvajalci programske opreme za osebne računalnike in njihove platforme (Microsoftov Windows Store).

Kar ni uspelo Nokii, je uspelo Applu Dežela vzhajajočega sonca se je do iPhona krčevito otepala telefonov z Zahoda. Japonci so zaupali domačim znamkam – Sonyju, Sharpu, Panasonicu. Finska Nokia se je Japonsko trudila osvojiti kot nora, pa ji nikoli ni uspelo preseči dvoodstotnega tržnega deleža, zato je leta 2007, nekako ob izidu iPhona, opustila prizadevanja. Ta je na Japonskem postal uspešnica in do leta 2009 obvladoval že 72 odstotkov lokalnega trga pametnih mobilnih telefonov.

Aktivist po nesreči Če ne bi bilo iPhona, svet morda do danes ne bi izvedel za stisko, zlorabo in celo samomore kitajskih delavcev v tovarnah podjetja Foxconn, ki proizvaja Applove pametne telefone. Aktivisti, ki so zadevo javno izpostavili in kot na grešnega kozla pokazali na "jabolko", so poskrbeli, da so tako Apple kot številna druga tehnološka podjetja (Microsoft, Nintendo, Sony) ukrepali. Delovne razmere v industriji na Kitajskem, ki proizvaja dele in sestavlja naprave za zahodne trge, so se od takrat izboljšale.

Izdelek, ki je ustvarjal trge Najpomembnejši dosežek iPhona je bilo ustvarjanje trgov, ki pred njim še niso obstajali. Apple je z njim sprožil pravi plaz zmogljivih naprav, ki so prerasle okove telefona in se prelevili v prave žepne superračunalnike. Vsi proizvajalci mobilnih telefonov, ki kaj veljajo, so svojim modelom dodali pridevnik pametni. Google je z odprtokodno platformo Android, ki je odgovor na Applov iOS, prodor na trg omogočil tudi številnim manj znanim in novim blagovnim znamkam. Vlaku so se priključila tudi nekdaj izključno računalniška podjetja, kot so Microsoft, Intel, Nvidia.

Z iPhonom je zares zaživel tudi trg mobilnega igranja. Področje, ki je bilo prej omejeno na ročne konzole (Sony PSP, Nintendo DS) in na katerem so bili veljaki mobilne industrije izžvižgani (se kdo spomni Nokie N-Gage?).

Uporabniki so igranju na iPhonu hitro dali prednost, saj po žepih in torbicah naenkrat ni bilo treba nositi dveh naprav, telefona in konzole. To so hitro spoznali tudi razvijalci in ni trajalo dolgo, da je trg eksplodiral.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin