SiolNET. Digisvet Novice
2,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ročna zavora za zgodovinski posel

2,28

termometer

Activision Blizzard, Microsoft | Podjetje Activision Blizzard je nastalo leta 2008 s spojitvijo založnikov videoiger Activision in Vivendi Games (ta je bil lastnik razvojnega studia Blizzard, po katerem je zdajšnje podjetje tudi dobilo del imena). Gre za globalno četrto največje podjetje v industriji videoiger in največjega, ki se ukvarja izključno z videoigrami in ne tudi drugimi tehnologijami.  | Foto: Shutterstock
Podjetje Activision Blizzard je nastalo leta 2008 s spojitvijo založnikov videoiger Activision in Vivendi Games (ta je bil lastnik razvojnega studia Blizzard, po katerem je zdajšnje podjetje tudi dobilo del imena). Gre za globalno četrto največje podjetje v industriji videoiger in največjega, ki se ukvarja izključno z videoigrami in ne tudi drugimi tehnologijami. Foto: Shutterstock

Ameriški računalniški velikan Microsoft je januarja letos napovedal, da bo za 68,7 milijarde dolarjev kupil razvijalca videoiger Activision Blizzard. To ne bi bil le daleč najdražji korporativni prevzem v zgodovini industrije videoiger – prejšnji rekorder Zynga je bil prodan za kar 55 milijard dolarjev manj –, temveč tudi eden največjih sploh. Že enajstmesečno sago o Microsoftovi pripojitvi Activision Blizzarda so zaznamovale predvsem kritike, zdaj pa bo prevzem celo začasno blokiralo sodišče.

Obstaja tveganje, da bi Microsoft s prevzemom družbe Activision Blizzard na trgu ustvaril dominantni položaj in s tem kršil protimonopolne zakone ZDA, je stališče ameriške zvezne komisije za trgovino (FTC), ki je proti računalniškemu velikanu v četrtek vložila tožbo in posel s tem po sodni poti začasno blokirala. Pri FTC trdijo, da bi Microsoftov nadzor nad vsebinami Activisiona lahko povzročil zmanjšanje konkurenčnosti in s tem negativno vplival na industrijo ter neposredno škodil potrošnikom, je zapisano v tožbi, objavljeni na spletni strani komisije.

Microsoft (na fotografiji v ospredju Microsoftova igralna konzola Xbox Series X) bi si s prevzemom Activision Blizzarda zagotovil lastništvo in morda tudi ekskluzivno ponujanje nekaterih najbolj vročih serij videoiger. | Foto: Shutterstock Microsoft (na fotografiji v ospredju Microsoftova igralna konzola Xbox Series X) bi si s prevzemom Activision Blizzarda zagotovil lastništvo in morda tudi ekskluzivno ponujanje nekaterih najbolj vročih serij videoiger. Foto: Shutterstock

Activision Blizzard je kronski dragulj, kokoš, ki nese zlata jajca

Microsoft že velja za velikana industrije videoiger, v prvi vrsti zaradi igralne konzole Xbox in ekskluzivnih iger zanje, a v zadnjem desetletju je krenil na osvajalski pohod z misijo, da pod lastno streho združi toliko svetovno znanih razvijalcev videoiger, kolikor je mogoče. 

Med Microsoftovimi odmevnejšimi tovrstnimi podvigi je bila leta 2014 polastitev švedskega Mojanga in njihovega Minecrafta, najbolje prodajane videoiger vseh časov, ki jo še vedno igra ogromno ljudi, leta 2018 studia Obsidian, ki je v preteklosti razvil nekatere najboljše igre igranja vlog, in pa leta 2020 družbe ZeniMax Media, ki je v prvi vrsti lastnica studia Bethesda, razvijalca legendarnih serij videoiger The Elder Scrolls in Fallout. 

Toda Activision Blizzard bi bil za Microsoft pravi kronski dragulj. Podjetje, ki je leta 2008 nastalo z združitvijo družb Activision in Vivendi Games, upravlja nekatere najbolj znane in tudi najbolj prodajane franšize videoiger vseh časov, kot so Call of Duty, Overwatch, World of WarCraft, Diablo, StarCraft, Candy Crush, Crash Bandicoot in še bi lahko naštevali.

Franšiza Call of Duty bo prihodnje leto dopolnila že dve desetletji, tako rekoč od prve igre v seriji pa velja za sinonim za (prodajno) uspešnico.  | Foto: Unsplash Franšiza Call of Duty bo prihodnje leto dopolnila že dve desetletji, tako rekoč od prve igre v seriji pa velja za sinonim za (prodajno) uspešnico. Foto: Unsplash

Po tržni kapitalizaciji je Activision Blizzard četrto največje podjetje v industriji videoiger v svetovnem merilu (po Microsoftu, Tencentu in Sonyju) oziroma celo največje podjetje na svetu, ki se ukvarja izključno z videoigrami.

Igralce skrbi, da bodo morali kupiti nove konzole, če bodo želeli še naprej igrati priljubljene igre

Januarsko oznanilo Microsofta o prevzemu enega od velikanov industrije so pozdravili mnogi kritiki domnevno toksične korporativne kulture v Activision Blizzardu, kjer je direktor po navedbah zaposlenih pod preprogo pometal incidente, povezane z diskriminacijo zaposlenih ženskega spola, in svoji nekdanji pomočnici celo grozil s smrtjo. Več o tem preberite tukaj.

Microsoftove namere so bili takrat veseli tudi delničarji Activision Blizzarda, saj je delnica podjetja na dan novice o prevzemu poskočila za več kot 25 odstotkov. Na tem grafu gibanja cene delnice družbe je dobro vidno, kdaj je Microsoft sporočil, da bo kupil Activision Blizzard. | Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona Microsoftove namere so bili takrat veseli tudi delničarji Activision Blizzarda, saj je delnica podjetja na dan novice o prevzemu poskočila za več kot 25 odstotkov. Na tem grafu gibanja cene delnice družbe je dobro vidno, kdaj je Microsoft sporočil, da bo kupil Activision Blizzard. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Precej manj navdušeni so bili skoraj vsi drugi, v prvi vrsti pa igralci in Microsoftovi neposredni tekmeci za lovljenje njihovih dolarjev in evrov, saj jih je skrbelo, da bo Microsoft iz videoiger razvijalca Activision Blizzard, ki so bile do zdaj dostopne na vseh igralnih sistemih, preprosto naredil ekskluzive za svojo konzolo Xbox in računalniški operacijski sistem Windows. Za igralce bi to pomenilo potencialne velike stroške z nakupom nove strojne opreme ali pa preprosto konec igranja najljubših iger, za Microsoftovo konkurenco pa konkreten upad prihodkov.

Da Microsoft kupuje manjše razvijalce videoiger in njihove igre nato ponuja le na svojih platformah, je bil pri vložitvi tožbe zoper Microsoft tudi eden od argumentov ameriške zvezne komisije za trgovino.

Microsoft je svojemu daleč največjemu tekmecu v areni videoiger, japonskemu Sonyju, novembra sicer ponudil desetletni dogovor, da bo v primeru prevzema podjetja Activision Blizzard franšizo Call of Duty, ki velja za najbolj dragoceno intelektualno lastnino družbe, še naprej ponujal tudi za Sonyjevo igralno konzolo PlayStation. Enak dogovor je Microsoft pred dnevi že sklenil z Nintendom, Sony pa je ponudbo označil za nezadostno, je poročal tehnološki medij The Verge. 

Dosedanji največji prevzemi v industriji videoiger: Take Two je letos za 12,7 milijarde dolarjev kupil podjetje Zynga, Tencent je leta 2016 za 9,7 milijarde dolarjev (upoštevajoč inflacijo) postal večinski lastnik Supercella, Microsoft je leta 2020 za 8,1 milijarde dolarjev kupil družbo ZeniMax Media, Activision Blizzard je leta 2015 za 6,7 milijarde dolarjev (upoštevajoč inflacijo) kupil podjetje King, Sony je letos za 3,6 milijarde dolarjev kupil Bungie, Microsoft je leta 2014 za 2,8 milijarde dolarjev (upoštevajoč inflacijo) kupil podjetje Mojang (na fotografiji Minecraft, izredno uspešna in najbolje od vseh v zgodovini industrije prodajana igra, ki je nastala pod okriljem Mojanga).  | Foto: Shutterstock Dosedanji največji prevzemi v industriji videoiger: Take Two je letos za 12,7 milijarde dolarjev kupil podjetje Zynga, Tencent je leta 2016 za 9,7 milijarde dolarjev (upoštevajoč inflacijo) postal večinski lastnik Supercella, Microsoft je leta 2020 za 8,1 milijarde dolarjev kupil družbo ZeniMax Media, Activision Blizzard je leta 2015 za 6,7 milijarde dolarjev (upoštevajoč inflacijo) kupil podjetje King, Sony je letos za 3,6 milijarde dolarjev kupil Bungie, Microsoft je leta 2014 za 2,8 milijarde dolarjev (upoštevajoč inflacijo) kupil podjetje Mojang (na fotografiji Minecraft, izredno uspešna in najbolje od vseh v zgodovini industrije prodajana igra, ki je nastala pod okriljem Mojanga).  Foto: Shutterstock

Microsoftu so že poskusili preprečiti, da bi postal prevelik

Microsoft, takrat najvrednejše podjetje na svetu, je bil leta 1998 vpleten v enega najbolj odmevnih protimonopolnih postopkov vseh časov. Družba, ki jo je takrat še vodil njen ustanovitelj Bill Gates, se je na udaru znašla zato, ker naj bi s svojim operacijskim sistemom Windows in programsko opremo, v prvi vrsti spletnim brskalnikom Internet Explorer, ustvarila monopol na trgu osebnih računalnikov.

Sodišče je junija 2000 odločilo, da se mora Microsoft razdeliti v dve podjetji. Eno bi tržilo operacijski sistem Windows, drugo pa programsko opremo.

Bill Gates, takratni de facto šef Microsofta, je bil na zaslišanjih ameriškega pravosodja po poznejših navedbah prič težaven sogovornik, saj se je izmikal vprašanjem tožilcev in jih dražil s prošnjami za definicijo najpreprostejših besed, ki so jih tožilci uporabili v svojih vprašanjih.
 | Foto: YouTube / Posnetek zaslona Bill Gates, takratni de facto šef Microsofta, je bil na zaslišanjih ameriškega pravosodja po poznejših navedbah prič težaven sogovornik, saj se je izmikal vprašanjem tožilcev in jih dražil s prošnjami za definicijo najpreprostejših besed, ki so jih tožilci uporabili v svojih vprašanjih. Foto: YouTube / Posnetek zaslona Microsoft se je na odločitev sodnika Thomasa Penfielda Jacksona pritožil in novembra 2001 s pravosodnim ministrstvom ZDA sklenil dogovor, da bo z drugimi računalniškimi podjetji delil aplikacijske vmesnike (API) za razvoj programov za platformo Windows.

Mnogi predstavniki industrije so takrat menili, da to sploh ni bila nobena kazen za Microsoft. Kritik je bilo sicer deležno tudi ameriško pravosodje, saj so nekateri menili, da sodni pregon podjetja v industriji, ki je bila do takrat razmeroma neregulirana, postavlja nevaren precedens. 

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin