Sreda, 9. 1. 2019, 10.11
5 let, 10 mesecev
Resnična slika kriptoscene v Sloveniji: preberite, kdo je propadel
Analizirali smo več kot 40 slovenskih zagonskih podjetij, ki so kapital za razvoj svojega projekta zbirala z javno prodajo kriptožetonov (ICO) oziroma lastne kriptovalute. Za neuspešne se jih je izkazalo 17, še nekaj drugih pa visi na tanki nitki oziroma so se preusmerili v projekte, ki so drugačni od prvotne vizije. Vodstvo večine startupov je vlagateljem pojasnilo, kaj je šlo narobe, po drugi strani pa se jih je po tem, ko so njihovi projekti zašli v slepo ulico, veliko izmed njih preprosto prenehalo oglašati. Preberite, katerim projektom ni uspelo in kakšno storitev so razvijali.
ICO ali javna ponudba kriptožetonov pomeni način pridobivanja zagonskega kapitala z izdajo lastne kriptovalute oziroma kriptožetona. Tega lahko vlagatelj pozneje ali uporabi na platformi, ki jo razvija zagonsko podjetje, ali pa počaka, da z njim začne trgovati katera od borz s kriptovalutami in ga, če gre podjetju dobro, proda z dobičkom.
CoinPennant
To je vse, kar je danes ostalo za CoinPennantom.
Razvijali so spletno platformo, na kateri bi lahko sodelovali izkušeni trgovci s kriptovalutami in začetniki, ki se na to področje šele podajajo. Danes spletna stran coinpennant.com ne deluje več, ugasnjeni so bili tudi profili na družbenih omrežjih, na blogu Medium in na forumu Reddit.
Autorize
Srce projekta Autorize je bila spletna platforma, ki bi na preprost način z uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov za kar največjo zanesljivost uporabnikom omogočila deljenje in najemanje premičnin, torej avtomobilov, plovil ali letal. ICO projekta Autorize je bil napovedan za obdobje med 14. majem in 14. junijem 2018.
Vodstvo Autoriza se je po 6. juniju lani brez pojasnila, kaj se je zgodilo s projektom, nato prenehalo javljati na profilih na družbenih omrežjih, spletna stran autorize.io ni več dostopna, podjetje Autorize d.o.o. pa ima blokiran tekoči račun. Ustanovitelja Autorize sta se pozneje preusmerila v podoben projekt, in sicer v aplikacijo za deljenje in najemanje vozil Giro.
GLEDOS
GLEDOS je z umetno inteligenco podprta izobraževalna platforma, katere poslanstvo in razvoj sta med drugim podprla ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na začetku septembra je vodstvo projekta GLEDOS objavilo sporočilo za javnost, da bodo zbiranje kapitala za razvoj platforme s prodajo kriptožetonov preklicali, ker je bilo stanje na trgu kriptovalut preveč pesimistično. Od septembra se nato tudi niso več javljali na družbenih omrežjih.
Študija poslovne fakultete v Bostonu, ki je bila objavljena junija lani in opravljena na vzorcu skoraj 2.400 različnih ICO, je pokazala, da manj kot polovica zagonskih projektov, ki kapital zbirajo s pomočjo ICO, preživi prve štiri mesece po začetku prodaje kriptožetonov.
IIoT Telecom oziroma IIoTTEL
I just published “Smart, smart, smart… Not enough? Everybody can earns in Crypto just using Industrial IoT Services” https://t.co/Oe7L5UlTrb
— IIoT Telecom (@iiottel) March 7, 2018
Tehnološko napredna platforma IIoTTEL bi uporabnikom omogočala povezovanje z internetom stvari in zbiranje podatkov od množice naprav, ki bi bile prav tako povezane v internet stvari. Platforma bi bila še posebej privlačna za uporabo v industriji in drugih gospodarskih panogah, so zagotavljali njeni razvijalci.
Projekt IIoTTEL je lani spomladi nato zelo potiho in brez kakršnekoli razlage poniknil - spletna stran ne deluje več, na družbenih omrežjih so se nazadnje javili 2. aprila lani.
Cherr.io
Zbiranje kapitala za razvoj in upravljanje platforme, kjer bi bilo mogoče organizirati kampanje za zbiranje sredstev v dobrodelne namene, ni uspelo, zato je Cherr.io, ki je sicer veljal za enega bolj perspektivnih slovenskih kripto-startupov, vsem, ki so kupili njihove kriptožetone, vrnil denar. Na spletu ali na družbenih omrežjih so se nazadnje javili junija 2018.
Soustanovitelj Cherr.io David Tacer je za Siol.net sicer pojasnil, da ekipa kljub temu, da nimajo sredstev za razvoj, še vedno dela na projektu. "Gre malo počasneje, ampak gre," je dejal. Dokaz za to je tudi njihova nova spletna stran, ki je bila objavljena v decembru 2018 (na zgornji fotografiji).
Weekend Millionaires Club
Obljubljali so kriptožeton, z nakupom katerega bi si lahko vsak občasno privoščil luksuzno izkušnjo (izlet, hotel, vožnjo superavta), v kakršni sicer uživajo le milijonarji. Zagotavljali so tudi, da bo kriptožeton imun proti inflaciji.
Profili na YouTubu, Facebooku in Twitterju so zdaj izginili, blog na spletni strani Medium je izpraznjen, zadnja objava na Instagramu sega v začetek lanskega junija, nekdanji vodje projekta pa na svojih profilih na družbenem omrežju LinkedIn tudi nimajo več podatka, da so kdaj delali pri projektu WMC.
Spletno stran projekta je medtem prevzel nekdo iz Malezije in na njej objavlja finančne nasvete.
PopulTrade
PopulTrade je razvijal ambiciozen projekt, in sicer platformo, na kateri bi lahko vsak ustvaril lastno poslovno priložnost, drugi uporabniki platforme pa bi mu jo ali pomagali razvijati ali pa bi vanjo vložili svoja sredstva.
Projekt je bil neuspešen - 15. januarja lani je vodstvo PopulTrade javnost obvestilo, da s prodajo kriptožetonov niso zbrali dovolj sredstev, so jih pa nekaj pridobili od drugih vlagateljev v fiat valutah, zaradi česar bodo kmalu izdali novo različico svoje platforme.
Vlagateljem, ki so kupili njihov kriptožeton, so vrnili denar, nato pa je vse potihnilo, saj se na družbenih omrežjih z informacijami o napredku projekta niso več javili že skoraj eno leto, njihova spletna stran pa ne deluje več.
Coolomat Market
#Bounties are a great way to make something extra with very little work required. Use your social channels to help spread the word and get paid to do so !
— COOLOMAT Market (@coolomatmarket) May 7, 2018
Coolomat Market #ICO #Bounty Coming Soon, Stay Tuned! pic.twitter.com/3F6JdMhhg0
Prodaja kriptožetonov projekta Coolomat Market, ki je bila spletna platforma za preprostejše upravljanje hladilnikov za shranjevanje hrane Coolomat, ki stojijo na javnih mestih (za zdaj samo na Poljskem), ni bila uspešna, je vodstvo projekta javilo 17. oktobra lani.
"Če smo iskreni, smo prejeli natanko NIČ podpore," so zapisali na spletni strani Medium. Zagotovili so sicer, da še naprej delajo pri projektu in da bodo javnost obvestili, ko bodo ponovno poskusili zbirati kapital.
Notary
Notary je bila spletna storitev, ki bi omogočala preprosto sklepanje in podpisovanje pogodb. Javno prodajo kriptožetonov so izvedli oktobra 2017, a je bila neuspešna, saj jim ni uspelo zbrati dovolj sredstev za nadaljnji razvoj storitve.
Obljubili so, da bodo vendarle poskusili nekaj narediti, saj je platforma Notary preveč obetavna, da bi jo zavrgli, a na družbenih omrežjih se po neuspelem ICO niso več javili.
Valus
Sporočilo na spletnem forumu bitcointalk.org, da projekt Valus ne deluje več.
Valus je platforma za potrjevanje istovetnosti izdelkov in pridobivanje podatkov o njih prek kode QR. Spletna stran valus.one še deluje, a ni več namenjena projektu, za katerega je Valus nameraval zbirati sredstva s prodajo kriptožetonov.
Na forumu bitcointalk.org so v svoji uradni temi namreč oznanili, da je projekta konec in da kriptožetona VLS ne bodo izdali. Izbrisali so tudi profile na družbenih omrežjih.
Atrix
First buyback token with 80% guarantee on Investment for 5 years - ATRIX https://t.co/VFXDeuOW2D #ico #blockchain #crypto #ethereum #bitcoin pic.twitter.com/rZbj1V65Oj
— Atrix (@Atrix_token) September 20, 2017
Startup Atrix je razvijal istoimenski sistem za varovanje vlagateljev v projekte, ki kapital zbirajo s prodajo kriptožetonov, in sicer bi jim zaščito pred izgubo denarja ponudil takoj, da bi jim zagotovil ponoven odkup kriptožetonov, če vlagatelj ne bi bil zadovoljen s smerjo, v katero bi se projekt razvijal.
Atrix z lastno prodajo kriptožetonov ni zbral dovolj sredstev, denar, ki so ga prejeli, pa so vlagateljem vrnili. Atrix se je lani nato prestrukturiral v sklad Atrix Kriptofond, ki pa ne bo deloval v Sloveniji, temveč samo v drugih državah nekdanje Jugoslavije.
Luxcess Group
Projekt Luxcess Group je obljubljal prvo naložbeno platformo, na kateri vlagatelj za trgovanje s fiat in kriptovalutami ter žlahtnimi kovinami ne bi plačeval provizije. Pri Luxcess Group so med drugim sodelovali določeni posamezniki, ki so bili pred tem že vpleteni v opuščeni ICO projekt Estatium, ki je vlagateljem obljubljal nerealne dobičke.
Danes spletna stran Luxcess Group ne deluje več, povezava na borzo, kjer je bilo domnevno mogoče trgovati z njihovih kriptožetonom, je mrtva, prenehali so se javljati tudi na večini družbenih omrežij, razen na Facebooku, kjer pa so nazadnje objavili zgolj vabila v zasebno skupino.
Cofound.it
Startup Cofound.it je razvijal platformo za preprostejše, bolj dostopno in bolj transparentno množično financiranje, a se jim zadeva ni izšla tako, kot so si predstavljali, zato so septembra lani sprejeli odločitev, da bodo delo zaključili, vsem, ki so kupili njihov kriptožeton, pa so postopno vrnili denar.
Quantum
Quantum je bila nova kriptovaluta Damiana Merlaka, soustanovitelja znane borze s kriptovalutami Bitstamp in enega najbogatejših Slovencev. Quantum je obljubljal, da bo resnična deflatorna valuta oziroma da bo imun na inflacijo, saj je vodstvo projekta kriptožetone QAU redno odkupovalo od lastnikov in jih uničevalo, kar pomeni, da jih je bilo v obtoku vse manj.
Projekt se zaradi nestanovitnosti trga kriptovalut ni obnesel, zato je vodstvo Quantuma lani spomladi oznanilo, da se bo Quantum združil z borzo s kriptovalutami Tokens (tokens.net), ki jo je prav tako ustanovil Merlak. Vsi lastniki QAU so prejeli ustrezno število kriptožetonov DTR, ki se uporabljajo pri trgovanju na borzi Tokens.
Decem
Decem.io je plačilni sistem, ki so ga njegovi razvijalci opisali kot "novi bitcoin" in "novi PayPal". Vsak kriptožeton, ki bi ga izdali, bi imel zaledje v fiat valuti, torej v evrih ali dolarjih, s čimer bi se izognili prevelikemu nihanju cen. Decem se na družbenih omrežjih, če odštejemo deljenje objav, ki nimajo nobene zveze s projektom, sicer ni javil že od lanske pomladi, ob obisku njihove spletne strani pa uporabnik prejme sporočilo, da povezava ni varna.
Xaurum Gamma
Apartmaji na Krku, za katere bi morali delno plačati vlagatelji v Xaurum Gamma.
Namen projekta Xaurum Gamma je bila prodaja kriptožetona XGM in zbiranje kapitala za gradnjo oziroma dokončanje luksuznega kriptoletovišča na hrvaškem otoku Krk. ICO je organiziralo vodstvo sicer razmeroma uspešne slovenske kriptovalute Xaurum. Projekt ni bil dokončan, ker bi, tako so pojasnili pri Xaurumu, pomenil morebitno tveganje za vlagatelje.
Media Network Token
Kdo je ekipa v ozadju Media Network Token, ni znano, gradili pa so projekt, ki bi piscem in ustvarjalcem vsebin za splet omogočil preprostejše iskanje dela in pošteno plačilo za njihove prispevke. Pred tem se je projekt imenoval CoinJoker, upravljali pa so spletno stran z novicami iz sveta kriptovalut, ki je neodzivna od julija lani. Media Networks Token sicer nima lastne spletne strani, je pa na portalu ICObench povezan z že omenjenim projektom Quantum Damiana Merlaka.
Preberite tudi:
12