Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Petek,
27. 4. 2018,
4.02

Osveženo pred

6 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 7,04

1

Natisni članek

bitcoin kriptovaluta

Petek, 27. 4. 2018, 4.02

6 let

Redek mejnik za bitcoin: kaj takega se bo zgodilo samo še štirikrat

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 7,04

1

V četrtek je število bitcoinov v obtoku doseglo in preseglo mejo 17 milijonov. Takšna okrogla prelomnica se je nazadnje zgodila novembra 2016, koso izrudarili 16-milijonti bitcoin. Zadnjič bo bitcoin milijon obrnil šele okrog leta 2140, ko bo v obtok naposled zdrsnil še zadnji od 21 milijonov bitcoinov, kolikor jih bo kdaj koli obstajalo. 

Trenutek, ko je število obstoječih bitcoinov preseglo 17 milijonov. Prelomnica, 17-milijonti bitcoin, ki jo je v četrtek dosegla vodilna in najbolj prepoznavna kriptovaluta, sicer ne prinaša nobene spremembe, temveč je le opomnik, kako blizu in hkrati še zelo daleč je bitcoin od svojega končnega cilja, to je 21 milijonov izrudarjenih bitcoinov. Kar se bo zgodilo, ko bo bitcoin enkrat dosegel ta mejnik, še ni znano, bo pa kriptovaluto vsekakor še naprej mogoče uporabljati, borze s kriptovalutami, če bodo še obstajale, pa bodo še naprej lahko služile s transakcijami bitcoinov, so prepričani poznavalci.  |  Foto: statoshi.info | Foto: Trenutek, ko je število obstoječih bitcoinov preseglo 17 milijonov. Prelomnica, 17-milijonti bitcoin, ki jo je v četrtek dosegla vodilna in najbolj prepoznavna kriptovaluta, sicer ne prinaša nobene spremembe, temveč je le opomnik, kako blizu in hkrati še zelo daleč je bitcoin od svojega končnega cilja, to je 21 milijonov izrudarjenih bitcoinov. Kar se bo zgodilo, ko bo bitcoin enkrat dosegel ta mejnik, še ni znano, bo pa kriptovaluto vsekakor še naprej mogoče uporabljati, borze s kriptovalutami, če bodo še obstajale, pa bodo še naprej lahko služile s transakcijami bitcoinov, so prepričani poznavalci. | Foto: statoshi.info

Satoshi Nakamoto, skrivnostni anonimni razvijalec kriptovalute bitcoin, je tehnologijo, na kateri temelji bitcoin, zasnoval z mislijo na ohranjanje njegove vrednosti in postopno zmanjševanje inflacije.

S tem, da je končno število bitcoinov, ki bodo kdaj koli v obtoku, omejeno na 21 milijonov, je Nakamoto želel doseči relativno redkost in razpršenost bitcoina, kar bi po njegovem mnenju lahko dolgoročno pozitivno vplivalo na povpraševanje ter dvigovalo njegovo ceno in sčasoma morda tudi spodbudilo resnično praktično uporabnost.

O razdrobljenosti bitcoina bi se trenutno še dalo debatirati, saj ima kar 40 odstotkov vseh bitcoinov, ki trenutno obstajajo, v lasti samo 1.631 različnih entitet (posameznikov in podjetij, v prvi vrsti borz s kriptovalutami - klikni fotografijo za vir). A dejstvo je, da bo bitcoinov, ko bodo v obtok izdani čisto vsi, tako malo, da vsak trenutno živeči milijonar ne bi mogel imeti svojega. Na srečo je vsak bitcoin mogoče razbiti na manjše enote, imenovane satoshiji. En bitcoin sestavlja kar 100 milijonov satoshijev, kar pomeni, da bo lahko vsak človek nekoč posedoval vsaj delček bitcoina. | Foto: Thinkstock O razdrobljenosti bitcoina bi se trenutno še dalo debatirati, saj ima kar 40 odstotkov vseh bitcoinov, ki trenutno obstajajo, v lasti samo 1.631 različnih entitet (posameznikov in podjetij, v prvi vrsti borz s kriptovalutami - klikni fotografijo za vir). A dejstvo je, da bo bitcoinov, ko bodo v obtok izdani čisto vsi, tako malo, da vsak trenutno živeči milijonar ne bi mogel imeti svojega. Na srečo je vsak bitcoin mogoče razbiti na manjše enote, imenovane satoshiji. En bitcoin sestavlja kar 100 milijonov satoshijev, kar pomeni, da bo lahko vsak človek nekoč posedoval vsaj delček bitcoina. Foto: Thinkstock

Decembra lani, ko je svet zajelo prvo obdobje kriptonorije, saj je cena bitcoina zrasla skoraj prek 20 tisoč ameriških dolarjev, se je pokazalo, da je imel Nakamoto prav, kar zadeva omejevanje zaloge bitcoinov.

Bitcoin je namreč lani postal dobrina, ki jo je želel imeti vsak, dogajanje na trgu pa je pokazalo, da so bili nekateri zanj pripravljeni plačati tudi zelo visoke zneske.

Čeprav se je dogajanje na trgu v zadnjem obdobju malo umirilo, cena bitcoina pa je precej padla, so nekateri analitiki prepričani, da bo do konca leta spet zrasel in morda tudi konkretno presegel zdaj magičnih 20.000 ameriških dolarjev.  | Foto: Reuters Čeprav se je dogajanje na trgu v zadnjem obdobju malo umirilo, cena bitcoina pa je precej padla, so nekateri analitiki prepričani, da bo do konca leta spet zrasel in morda tudi konkretno presegel zdaj magičnih 20.000 ameriških dolarjev.  Foto: Reuters

Zakaj bo trajalo še 122 let, da bodo v obtok prišli vsi bitcoini

Izdajanje bitcoinov se odvija tako, da računalniki, ki so prek posebne programske opreme povezani z omrežjem bitcoina, rešujejo zahtevne matematične naloge (proces, ki mu rečemo rudarjenje), s čimer potrjujejo transakcije kriptovalute.

Ko je uspešno potrjenih dovolj transakcij, so te zapisane v nov blok, ki se nato priključi verigi podatkovnih blokov oziroma blockchainu, tehnologiji, na kateri temelji bitcoin. Tisti, ki "izrudari" nov blok, je za to nagrajen z bitcoini. 

Bitcoine je bilo sprva mogoče rudariti samo z osebnim računalnikom, ko se je omrežju začelo priključevati vedno več uporabnikov, pa je težavnost rudarjenja postopoma morala zrasti, saj bi se bitcoini v nasprotnem primeru izdajali prehitro. Rudarjenje bitcoinov za povprečnega uporabnika z osebnim računalnikom že dolgo ni več smiselno, glavni v tem poslu imajo namreč več sto tisoč evrov, nekateri tudi več milijonov evrov vredno specializirano računalniško opremo (na fotografiji), s katero poskušajo transakcije potrditi hitreje od drugih rudarjev. Vsi si namreč prizadevajo seči po prgišču bitcoinov, ki so ustvarjeni ob vsakem izrudarjenem bloku. To se v povprečju zgodi vsakih deset minut.  | Foto: Reuters Bitcoine je bilo sprva mogoče rudariti samo z osebnim računalnikom, ko se je omrežju začelo priključevati vedno več uporabnikov, pa je težavnost rudarjenja postopoma morala zrasti, saj bi se bitcoini v nasprotnem primeru izdajali prehitro. Rudarjenje bitcoinov za povprečnega uporabnika z osebnim računalnikom že dolgo ni več smiselno, glavni v tem poslu imajo namreč več sto tisoč evrov, nekateri tudi več milijonov evrov vredno specializirano računalniško opremo (na fotografiji), s katero poskušajo transakcije potrditi hitreje od drugih rudarjev. Vsi si namreč prizadevajo seči po prgišču bitcoinov, ki so ustvarjeni ob vsakem izrudarjenem bloku. To se v povprečju zgodi vsakih deset minut.  Foto: Reuters

Ko je oče bitcoina Satoshi Nakamoto leta 2009 izrudaril čisto prvi blok v bitcoinovem blockchainu, je ustvaril prvih 50 bitcoinov. Toliko so jih nato dobili tudi vsi zgodnji rudarji bitcoinov, dokler ni število novih blokov doseglo 210 tisoč. 

Danes je nagrada za ustvarjen nov blok 12,5 bitcoina - Nakamoto je infrastrukturo bitcoin namreč zasnoval tako, da se nagrada po vsakih 210 tisoč novih blokih, ki se priključijo blockchainu bitcoina, prepolovi. Do zdaj se je že dvakrat.

Zaradi tega bodo 18-, 19- in 20-milijonti bitcoin v obtok izdani še razmeroma hitro, 20-milijonti okrog leta 2026. Na dopolnitev čisto zadnjega milijona bo treba zaradi razpolovitve nagrad za rudarjenje, kar je mehanizem za upočasnitev inflacije, pa bo treba nato počakati predvidoma do leta 2140.

Ta graf lepo pokaže, kako bodo v obtok v prihodnjih letih (in stoletju) prihajali novi bitcoini. 1- število blokov v bitcoinovi verigi podatkovnih blokov. 2 - nagrada za izrudarjen blok v bitcoinih. 3 - število bitcoinov v obtoku. 4 - pričakovana stopnja inflacije. 5 - kje smo trenutno, kar se tiče vseh naštetih parametrov. Kliknite na sliko za ogled interaktivne različice. | Foto: Bash.Co | Foto: Ta graf lepo pokaže, kako bodo v obtok v prihodnjih letih (in stoletju) prihajali novi bitcoini. 1- število blokov v bitcoinovi verigi podatkovnih blokov. 2 - nagrada za izrudarjen blok v bitcoinih. 3 - število bitcoinov v obtoku. 4 - pričakovana stopnja inflacije. 5 - kje smo trenutno, kar se tiče vseh naštetih parametrov. Kliknite na sliko za ogled interaktivne različice. | Foto: Bash.Co

Vse to bo seveda res le, če se v prihodnosti ne bo zgodil kakšen poseg v tehnološko jedro bitcoina, kar pa je vsaj za zdaj malo verjetno. 

Zakaj naslov tega članka, tehnično gledano, ni čisto pravilen

V naslovu smo zapisali, da bo bitcoin še štirikrat dosegel okroglo milijonsko mejo, a v resnici jo bo le še trikrat, saj se je leta 2011 zgodilo nekaj nenavadnega. Rudar je bil za potrjen nov blok namesto s 50 bitcoini nagrajen z 49,99999999 bitcoina.

Zaradi te do danes nepojasnjene napake bo bitcoinu do polnih 21 milijonov na koncu zmanjkal en sam satoshi (0,00000001 bitcoina).

Resnično uporabnih, to pomeni, da bo z njimi mogoče opravljati transakcije, bo na koncu tudi precej manj bitcoinov kot 21 milijonov, saj je nekaj milijonov, ki so že bili izdani v obtok, izgubljenih za vedno. To pomeni, da so bili ali ukradeni ali pa so se izgubili zasebni ključi do digitalnih denarnic, v katerih se nahajajo. Skoraj milijon še nedotaknjenih bitcoinov ima v svoji denarnici tudi oče bitcoina Satoshi Nakamoto.  | Foto: Matic Tomšič Resnično uporabnih, to pomeni, da bo z njimi mogoče opravljati transakcije, bo na koncu tudi precej manj bitcoinov kot 21 milijonov, saj je nekaj milijonov, ki so že bili izdani v obtok, izgubljenih za vedno. To pomeni, da so bili ali ukradeni ali pa so se izgubili zasebni ključi do digitalnih denarnic, v katerih se nahajajo. Skoraj milijon še nedotaknjenih bitcoinov ima v svoji denarnici tudi oče bitcoina Satoshi Nakamoto.  Foto: Matic Tomšič

Preberite tudi:

Beseda iz sveta kriptovalut, ki je noče slišati nihče

Poglejte to res absurdno napako, ki je razkrinkala kriptogoljufe

Ne spreglejte