Torek, 23. 1. 2018, 17.21
6 let, 3 mesece
Avtonomna vozila niso samo na cestah
Po nizozemskih tirih bodo kmalu zapeljali avtomatizirani tovorni vlaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Poskuse bodo izvedli že letos na 150 kilometrov dolgem odseku med Rotterdamom in nemško mejo, napoveduje francoski konstruktor tirnih vozil Alstom.
Prototip avtomatiziranega vlaka omogoča do sto kilometrov poti brez posega strojevodje – a to še ne pomeni, da bodo (vsaj še dolgo časa) vlaki ostali brez strojevodij. Avtomatizacija bo strojevodjem namreč omogočila, da vso svojo pozornost namenijo nadzoru poteka vožnje avtomatiziranega vlaka.
Avtomatizirani vlaki bodo prečkali Nizozemsko
Z načrtovanimi preizkusi želijo v realnem okolju pokazati učinkovito komunikacijo med signalnim sistemom in vlakom, pojasnjujejo pri Alstomu. Poleg njih bosta v poskusih sodelovala še nizozemski upravitelj infrastrukture ProRail in železniški operater Rotterdam Rail Feeding (RRF), katerega lokomotive bodo vlekle poskusne tovorne vlake.
Francoska družba Alstom med drugim izdeluje francoske vlake visoke hitrosti TGV.
Preizkusni avtonomni vlaki bodo vozili po dvotirni tovorni progi med največjim evropskim pristaniščem Rotterdam na Nizozemskem ter tovornim kolodvorom Valburg na vzhodu Nizozemske in blizu nemške meje pri nizozemskem mestu Zavenaar oziroma nemškem mestu Emmerich. Proga, dolga 150 kilometrov, je del evropskega tovornega koridorja A in je znana z imenom Betuweroute. Ime je dobila po nizozemski pokrajini Betuwe, kjer proga poteka.
Strojevodij še nekaj časa ne bo mogoče povsem nadomestiti
Čeprav je prihodnost vsega prometa, tudi železniškega, v avtonomnih vozilih, ni verjetno, da bodo vse lokomotive vlakov na dolgih progah ostale brez strojevodij. Vsaj v dogledni prihodnosti ne.
Razlog postane še bolj očiten pri nenadnih in nepredvidenih okoliščinah, saj (še) ni tako dobrega in izučenega računalnika, ki bi v primeru ovire na progi odreagiral tako hitro in ustrezno kot pozoren in izkušen strojevodja.
Samovozeči avtobus švicarske pošte, ki že nekaj časa vozi po mestnem središču švicarskega mesteca Sion, ima tako na primer še vedno spremljevalca. Kot nam je povedal, ko smo njega in njegov avtobus srečali na sejmu CeBIT v Hannovru, avtomatika deluje brezhibno, dokler neki voznik ne parkira v drugo vrsto ali kako drugače zmoti njegovo vožnjo.
Londonska mestna železnica Docklands Light Railway (DLR) je avtomatizirana od svojega prvega dneva pred dobrimi 30 leti.
V Londonu avtomatizirana mestna železnica že dobrih 30 let
Samodejno vozeči vlaki sicer niso novost – londonska mestna železnica Docklands Light Railway (DLR), ki je že zakorakala v svoje četrto desetletje, je od svojega prvega dneva popolnoma avtomatizirana.
Z avtomatizacijo so pridobili predvsem zanesljivo taktno obratovanje, kar je pri velikem številu potnikov izjemnega pomena, saj je tako povečana tudi prepustnost. Ker na avtomatizirani progi vlaki vozijo bolj enakomerno, so znatni tudi energetski prihranki.
Že več kot sto avtomatiziranih prog podzemnih železnic
Pri Alstomu pravijo, da so od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes avtomatizirali več kot sto prog mestnih podzemnih železnic. Med njimi je tudi proga barcelonske (večinoma) podzemne železnice L9, ki povezuje središče Barcelone z njenim glavnim letališčem El Prat in je najdaljša evropska železniška proga brez strojevodij.
Avtomatizirane proge se med seboj razlikujejo po stopnji avtomatizacije (GoA, okrajšava za Grade of Automation), ki sega od GoA 1 (najnižja avtomatizacija) do popolne avtomatizacije, ki jo označuje GoA 4.
Samovozeči avtobus švicarske pošte vozi po središču mesta Sion na jugu države, a kljub visoki stopnji avtomatizacije je v njem še vedno spremljevalec - ne brez razloga.
Velike razdalje so za avtomatizacijo (pre)velik izziv
Toda prehod iz takšnega razmeroma majhnega in zaprtega sistema v odprt sistem z velikimi razdaljami še vedno ostaja (pre)velik zalogaj predvsem z vidika koordinacije avtomatskega signalnega sistema.
Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je praviloma veliko lažje narediti povsem novo avtomatizirano progo (kot je bil primer pri DLR) kot pa obstoječo in delujočo tradicionalno progo nadgraditi na avtomatizirano obratovanje, opozarjajo pri britanskem mediju BBC. Naloga je seveda še toliko težja na progah, ki so že brez dodatnih posegov polno obremenjene s prometom.
Tako bodo nizozemski poskusi potekali s stopnjo avtomatizacije GoA 2, so sporočili iz Alstoma.
