Petek, 30. 11. 2018, 4.00
5 let, 4 mesece
Obljuba Mirka Tuša, o kateri je govorila vsa Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,94
4
Mirko Tuš je pred desetletjem kraljeval seznamu najbogatejših Slovencev, danes pa ga na njem ni več mogoče najti.
Pred skoraj desetimi leti je Mirko Tuš oznanil, da bo zakupil dva sedeža na letalu, ki pelje v vesolje. Ne le to, Tuš je en sedež rezerviral zase, enega pa za zmagovalca odmevne nagradne igre nekdanjega slovenskega mobilnega operaterja Tušmobil. Izžrebanka se je sicer odločila, da v vesolje ne želi leteti, pa saj ne, da bi lahko. Letalo, ki bi njo in Mirka Tuša moralo dvigniti v vesolje, namreč še vedno ni nared.
Devetnajstega decembra 2008 je Mirko Tuš, ki je bil takrat s premoženjem 550 milijonov evrov z naskokom najbogatejši Slovenec, z britanskim milijarderjem in velepodjetnikom Richardom Bransonom sklenil poseben dogovor. Rezerviral je dve vozovnici za polet do vesolja in nazaj s tako imenovanim suborbitalnim letalom VSS Enterprise, ki ga je razvijalo Bransonovo podjetje Virgin Galactic.
Sedeži na suborbitalnem letalu VSS Enterprise, kar je bilo pravzaprav ime plovila SpaceShipTwo (na fotografiji, pred njim stoji Richard Branson), so bili na voljo zelo ozkemu krogu ljudi, cena za enega pa je bila decembra 2008 ocenjena na 144 tisoč evrov. To, da je letalo suborbitalno, sicer pomeni, da doseže in prečka tako imenovano Karmanovo črto, navidezno mejo med atmosfero in vesoljem, a ne gre tako visoko, da bi se ujelo v Zemljino orbito kot Mednarodna vesoljska postaja.
Mirko Tuš, ki so ga - kot smo razkrili na Siol.net - včeraj ovadili kriminalisti NPU, je eno vozovnico za VSS Enterprise kupil zase, drugo pa je izkoristil za promocijo Tušmobila, takrat tretjega največjega slovenskega mobilnega operaterja, ki je bil del njegovega poslovnega imperija.
Tušmobil je z 9. marcem 2009 namreč organiziral nagradno igro Postani vesoljski popotnik oziroma tušmobilvesolje, katere glavni dobitek je bil sedež ob Mirku Tušu na letalu, ki bi se dvignilo več kot 100 kilometrov nad površino našega planeta.
Leta 2009 najverjetneje ni bilo Slovenca, ki ne bi vedel za Tušmobilovo nagradno igro. Glavna nagrada ni bil le izkušnja, ki jo doživijo zgolj izbranci, temveč je bila njena vrednost veliko večja od bolj "klasičnih" dobitkov, med katere v primerjavi z zneskom, ki ga je za izžrebanca namenil Tušmobil, spadajo tudi avtomobili.
V Tušmobilovi nagradni igri so lahko sodelovali uporabniki storitev vseh slovenskih mobilnih operaterjev. Tušmobil je vsak mesec razkril deset nagrajencev, ki so se uvrstili v finalni žreb. Ta je bil 25. oktobra 2010, končna zmagovalka pa je postala Violeta J. iz okolice Celja.
Zmagovalka nagradne igre se je odločila za manj razburljivo, a glede na to, kar vemo danes, tudi ugodnejšo od ponujenih možnosti: namesto izleta v vesolje je izbrala denarno nagrado v polovični vrednosti vozovnice poleta. Tušmobilov proračun za polet je znašal 136 tisoč evrov, kar pomeni, da je zmagovalka prejela dobitek 68 tisoč evrov.
Tušmobil danes ne obstaja več. Leta 2015 je prešel pod okrilje slovenskega kabelskega operaterja Telemach.
V vesolje ni šel nihče, tudi Mirko Tuš ne, a za to ni bil kriv sam
Kot so dan po zadnjem žrebanju poročale Finance, Tuš pravzaprav še ni imel sklenjenega dogovora z nobenim od ponudnikov turističnih voženj s suborbitalnimi letali. Še najbližje naj bi bil že omenjenemu Virgin Galacticu, ki je bil leta 2010 po napovedih Richarda Bransona od krstnega potniškega poleta v vesolje oddaljen manj kot eno leto.
Novice o pustolovskem duhu Mirka Tuša so leta 2011 nato zamenjale novice o kriminalističnih preiskavah in projekt Postani vesoljski popotnik je počasi utonil v pozabo.
Prizadevanja Virgin Galactic, da bi turiste v vesolje odpeljal še v prvi polovici tega desetletja, je leta 2014 močno zavrla nesreča letala SpaceShipTwo, ki je razpadlo med preizkusnim poletom. Šlo je prav za plovilo VSS Enterprise. Eden od pilotov je v nesreči umrl, drugemu pa se je uspelo pravočasno izstreliti iz pilotske kabine, utrpel je zgolj poškodbo rame.
Mirko Tuš ni postal suborbitalni vesoljski turist, a mu je v uteho lahko vsaj dejstvo, da je takšno razočaranje doletelo tudi vse druge bogataše, ki so upali na opazovanje domačega planeta z višine prek 100 kilometrov.
Do danes turističnih poletov v vesolje namreč ni začelo izvajati še nobeno podjetje, ki razvija tehnologijo za ukvarjanje s to dejavnostjo.
Led bosta na tem področju v bližnji prihodnosti sicer najverjetneje prebila prav Virgin Galactic ali pa Blue Origin, podjetje najbogatejšega človeka na svetu Jeffa Bezosa.
Kaj pa "pravi" vesoljski turizem?
Do zdaj je v vesolje, natančneje na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), letelo sedem ljudi, eden od njih dvakrat. Izlet so drago plačali. Prvi "vesoljski turist", ameriški bogataš Dennis Tito, je za osemdnevno bivanje v Zemljini orbiti leta 1999 zapravil preračunanih 26 milijonov evrov.
Sedmerica vesoljskih turistov: nekdanji inženir aeronavtike in poslovnež Dennis Tito (1, 1999), računalniški programer Mark Shuttleworth (2, 2002), inženir in podjetnik Gregory Olsen (3, 2005), računalniška in elektroinženirka ter podjetnica Anousheh Ansari (4, 2006), računalniški podjetnik Charles Simonyi (5, 2007 in 2009), razvijalec računalniških iger Richard Garriott (6, 2008) in kanadski podjetnik ter igralec pokra Guy Laliberté (7, 2009).
Zadnji vesoljski turist, Kanadčan Guy Laliberté, je v vesolje letel leta 2009. Ruski vesoljski program - vsi potniki, ki so za izlet plačali z lastnim denarjem, so namreč leteli na krovu Sojuza - prošenj bogatašev, naj jih vzamejo s sabo, do nadaljnjega ne sprejema več.
Razlog za to je upokojitev ameriškega plovila Space Shuttle. Sojuz je trenutno namreč edini prevoznik človeške posadke do Mednarodne vesoljske postaje, prioriteta pa so seveda astronavti, ne avanturisti.
Izraz "vesoljski turisti" je do sedmerice morda sicer malce nepošten, saj so se vsi urili kot astronavti in na Mednarodno vesoljsko postajo odšli ne le uživat v razgledu na Zemljo, temveč tudi sodelovat v raziskavah.
Preberite tudi:
4