Sreda, 4. 8. 2021, 22.03
2 leti, 8 mesecev
Nenavaden primer okužene zdravnice razgalil mrežo laži
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,61
76
Izpoved zdravnice z vzdevkom @DrAylaSays, njeno polno ime in priimek nista znana, ki je bila po cepljenju s cepivom Pfizer/BioNTech na testu pozitivna na novi koronavirus, je bila izrabljena za množično propagandno operacijo, katere namen je bil skoraj zagotovo zbijanje zaupanje v cepljenje proti koronavirusni bolezni. Glede na njene pretekle objave je zdravnica sicer zagovarjala preventivo s cepljenjem.
"Zgodilo se je. Pravkar so mi potrdili okužbo. Celotno obdobje pandemije sem bila previdna. Redno sem se testirala. Prejela sem dva odmerka cepiva Pfizerja takoj, ko je bilo mogoče. Še naprej sem nosila masko. Pri vsakem stiku s pacienti sem uporabljala zaščitno opremo. Še vseeno se je zgodilo. Tako preklemansko utrujena sem." To je objava na družbenem omrežju Twitter, ki jo je v zadnjih dneh kot lastno avtorsko vsebino, ne kot poobjavo izvirnika, ki ga je napisala domnevna zdravnica, delilo precej uporabnikov. Gre za še eno v seriji organiziranih propagandnih akcij, ki v zadnjih mesecih predvsem na družbenih omrežjih ustvarjajo dvom o cepljenju proti bolezni covid-19 in zaščitnih ukrepih ter podpihujejo nadaljnjo polarizacijo ljudi, ki, kar zadeva poglede na pandemijo covid-19, stojijo na nasprotnih bregovih.
Če bi brezpogojno verjeli Twitterju, bi lahko sklepali, da se je z novim koronavirusom v zadnjih tednih okužilo ogromno zdravnic in zdravnikov, ki so se držali vseh zaščitnih ukrepov in bili za nameček še cepljeni z obema odmerkoma cepiva Cominarty podjetij Pfizer/BioNTech.
O tem je sledilce na Twitterju v zadnjih treh dneh poskusilo prepričati ogromno uporabnikov, skoraj zagotovo lažnih ali ukradenih računov, in pa tudi zdravnica z uporabniškim imenom @DrAylaSays, ki je avtorica izvirnika tisočkrat kopirane objave. Nekateri na Twitterju sicer dvomijo, da gre sploh za resnično osebo, saj je uporabnica svoj profil na Twitterju zaprla za javnost in ne daje pojasnil.
Znanstveniki in analitiki objav na družbenih omrežjih so že lani spomladi opozarjali na veliko nevarnost objav na Twitterju, Facebooku in drugod, ki so prepredene z dezinformacijami o pandemiji in namenjene ustvarjanju razkola med ljudmi, ki imajo različne poglede na epidemiološke ukrepe. Takrat so tudi ugotovili, da je več kot polovica uporabnikov Twitterja, ki širijo zavajajoče objave, pravzaprav računalniško vodenih, gre za tako imenovane bote, kar je pokazatelj obširnejših dezinformacijskih kampanj.
Objava je prebila okvire Twitterja in se v zadnjih dneh širila tudi po družbenem omrežju Facebook, večinoma v skupnostih, ki nasprotujejo cepljenju proti bolezni covid-19 in ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, s tem pa je bil tudi dosežen namen organiziranega širjenja izvirnega zapisa. Že prepričani o neučinkovitosti cepiv so se zadovoljno trepljali po ramenih, češ da so imeli prav, skeptiki pa so postali še bolj skeptični.
Kdo ali kaj je v ozadju?
Dejstvo je, da ne gre za prvo takšno propagandno akcijo, temveč zgolj najnovejšo v seriji, ki traja že vsaj od letošnje pomladi. Množica uporabnikov Twitterja je tako do zdaj z identičnimi objavami med drugim trdila, da pogreša nova zapiranja in karanteno ter da so zdravnica ali zdravnik na urgenci, ki je zelo zaskrbljen, da bo bolezen covid-19 zaradi različice delta znova povsem ohromila svet.
https://t.co/y7QnmaWB8U pic.twitter.com/fj9F9PoFqp
— 好公民 (@schaumby) July 27, 2021
Zanimivo pri omenjenih primerih je, da v nasprotju z zgornjo objavo o okužbi zdravnice po cepljenju s cepivom Pfizer/BioNTech, ki je najbolj razvnela in razveselila nasprotnike ukrepov in cepljenja, pravzaprav nagovarjajo tiste na nasprotnem bregu: zagovornike ukrepov in cepljenja.
Kdo je v ozadju takšnih propagandnih akcij z vprego na tisoče profilov na Twitterju, ki med od pandemije utrujene ljudi vnašajo dodatne napetosti, povečujejo dvom in podpihujejo polarizacijo, uradno ni znano. Toda nobena skrivnost ni, da gre za način delovanja dveh verjetno najbolje organiziranih in največjih propagandnih strojev na svetovnem spletu: Kitajske in Rusije.
Obe državi sta, pa čeprav vodilni to pogosto odločno zanikajo, znani po tem, da predvsem na družbeno omrežje Twitter na misije pošiljata armade lažnih uporabnikov, med katerimi prednjačijo avtonomni oziroma računalniško vodeni profili (tako imenovani boti), in prek njih predvsem razvitemu Zahodu razmeroma subtilno omogočata stik s svojo propagando in ideologijo ter občasno tudi poglabljata mnenjske razkole med uporabniki z različnimi nazori.
V obdobju pandemije covid-19 imata tako Rusija kot Kitajska sicer zelo dobre razloge za okrepitev javnomnenjskih kampanj na Twitterju.
Rusija, na primer, je družbeno omrežje med drugim uporabila za agresivne poskuse zmanjševanja zaupanja javnosti v cepivo, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer, kar bi bila voda na mlin ruskemu cepivu Sputnik V. Ta načrt ruskih oblasti se je sicer nekoliko izjalovil, saj so državljani Rusije v zadnjem letu postali izrazito nenaklonjeni vsem cepivom proti bolezni covid-19, tudi Sputniku V. Rezultat je ena najnižjih precepljenosti prebivalstva v Evropi in na svetu. V Rusiji je vse potrebne odmerke cepiv namreč prejelo le nekaj več kot 17 odstotkov odraslih.
Rusija si je z antagoniziranjem nekaterih cepiv proti bolezni covid-19, ki so jih razvili oziroma jih še razvijajo na Zahodu, naredila medvedjo uslugo. Ena od posledic nenehnega opozarjanja na pomanjkljivosti tekmecev ruskega cepiva Sputnik V je namreč vsesplošno nezaupanje Rusov v cepljenje proti bolezni covid-19. Nasprotujeta mu namreč več kot dve tretjini prebivalcev Rusije.
Kitajska propagandne akcije na Twitterju med pandemijo bolezni covid-19 medtem uporablja predvsem za prepričevanje Zahoda o svojem prav, kar zadeva sprejemanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Kitajski "prav" so zelo stroga zaprtja javnega življenja, kar smo videli lani v Wuhanu, epicentru pandemije, in pa izredno temeljit nadzor nad državljani.
Kitajski koronavirusni propagandni stroj je s polno močjo začel delovati že marca lani, ko so na Kitajskem s prvim valom epidemije že bolj ali manj opravili, drugod pa se je kalvarija šele dobro začenjala. Kitajska je drugim državam takrat začela pošiljati solidarnostne aranžmaje v obliki zaščitne opreme, Kitajska komunistična partija pa je zahtevala, da za to izve ves svet.
Twitter so tako po tem, ko je 12. marca lani v Rimu, Italija se je takrat namreč borila s strahovitim potekom epidemije, pristal airbus A-350 z devetimi kitajskimi zdravniki, ki so se z boleznijo covid-19 borili v Hubeju, kitajskem žarišču epidemije covid-19, ter tridesetimi tonami zdravstvenih pripomočkov in zaščitne opreme, preplavile hvalnice kitajski požrtvovalnosti.
Objave so se širile pod oznako oziroma ključno besedo #forzaCinaeItalia, ki jo v začetku lanskega marca na Twitterju ustvarilo kar kitajsko veleposlaništvo v Rimu.
V obdobju pandemije koronavirusne bolezni je glavnina kitajskih javnomnenjskih operacij na Twitterju z uporabo lažnih računov namenjena prepričevanju preostalega sveta v superiornost kitajskega pristopa k zajezitvi epidemije in napadom na kritike kitajskega režima.
Kot je takrat razkrila analiza skoraj 50 tisoč objav na Twitterju, ki so bile označene s #forzaCinaeItalia in še nekaj sorodnimi ključniki, ni šlo zgolj za enkraten poskus opozarjanja na kitajsko pomoč Italiji, temveč za organizirano propagandno operacijo, za katero je najverjetneje stala Komunistična partija Kitajske.
Skoraj polovico objav, ki so na Twitterju pele hvalospeve kitajskim prizadevanjem za zajezitev širjenja koronavirusa v Italiji in ki so Kitajsko upodobile kot rešiteljico naše zahodne sosede, so namreč objavili boti, avtonomni profili na Twitterju, in ne ljudje.
Preberite tudi:
76