SiolNET. Digisvet Novice
7,42

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Epski izlet tovora, ki je bil prevelik, da bi ga peljali naravnost

7,42

termometer

Katrin, Karlsruhe
Vakuumska komora, zaradi katere so naredili enega od največjih ovinkov vseh časov, je v premeru merila 10 metrov, v dolžino 24 metrov, tehtala pa je okrog 200 ton. Foto: katrin.kit.edu

Na tehnološkem inštitutu mesta Karlsruhe, enem od največjih v Nemčiji, so znanstveniki lani poleti začeli izvajati poskus, ki lahko človeštvu ponudi odgovor na eno od največjih vprašanj o delovanju vesolja. Glavno orodje znanstvenikov je pod tehnološkim inštitutom zakopana vakuumska komora, ki je leta 2006 med prevozom od tovarne, kjer so jo naredili, do mesta Karlsruhe naredila enega od največjih ovinkov v zgodovini transporta težke mehanizacije. Namesto 400 je prepotovala skoraj devet tisoč kilometrov.

KATRIN ali kaj bodo poskusili ugotoviti z veliko vakuumsko komoro

Tehnološki inštitut v nemškem mestu Karlsruhe je 200-tonsko pošast, ki je v resnici tako imenovani spektrometer, instrument, s katerim je mogoče prepoznavati osnovne delce, kot so protoni, nevtroni, elektroni, pa tudi atomi in molekule, postavil v osrčje znanstvenega poskusa, ki mu pravijo KATRIN.

Gre za kratico za Karlsruhe Tritium Neutrino Experiment. Cilj poskusa je ugotoviti, ali imajo nevtrini, to je še ena precej skrivnostna vrsta osnovnih delcev, maso.
Znanstveniki v notranjosti vakuumske komore, ki se danes nahaja pod severnim kompleksom tehnološkega inštituta v Karlsruheju. Znanstveniki v notranjosti vakuumske komore, ki se danes nahaja pod severnim kompleksom tehnološkega inštituta v Karlsruheju. Foto: katrin.kit.edu
Nevtrini veljajo za najmanjše znane elementarne delce, zaradi njihove velikosti pa jih je izjemno težko zaznati, saj se kljub temu, da jih skozi naše telo vsako sekundo potuje več milijard, zaradi majhnosti ne zaletavajo v osnovne druge gradnike materije, kot so iz protonov in nevtronov sestavljena atomska jedra. 

Nemški znanstveniki bodo maso nevtrinov poskusili določiti v velikanskem cepelinu podobnem spektrometru, v katerem bo zračni tlak podoben tistemu na površini Lune, torej bo šlo za skoraj popoln vakuum, temperatura v komori pa bo znašala okrog -240 stopinj Celzija.
Znanstveniki bodo prek spektrometra opazovali elektrone, ki bodo potovali skozi njegovo magnetno polje, ustvarjalo pa jih bo razpadanje tritija, ki se bo dogajalo v instrumentu na fotografiji. Tritij je radioaktivni izotop vodika, ki ob razpadu odda elektron in nevtrino. Znanstvenike bo zanimalo, koliko energije nosijo pari elektronov in nevtrinov. Če nevtrini nimajo mase, bo to vselej 18,6 keV (kiloelektronvoltov), če jo imajo, pa bo odčitana vrednost odstopala od sicer ustaljene krivulje.  Znanstveniki bodo prek spektrometra opazovali elektrone, ki bodo potovali skozi njegovo magnetno polje, ustvarjalo pa jih bo razpadanje tritija, ki se bo dogajalo v instrumentu na fotografiji. Tritij je radioaktivni izotop vodika, ki ob razpadu odda elektron in nevtrino. Znanstvenike bo zanimalo, koliko energije nosijo pari elektronov in nevtrinov. Če nevtrini nimajo mase, bo to vselej 18,6 keV (kiloelektronvoltov), če jo imajo, pa bo odčitana vrednost odstopala od sicer ustaljene krivulje.  Foto: katrin.kit.edu Zakaj je podatek o masi nevtrinov tako pomemben? Če znanstveniki ugotovijo, da nevtrini vendarle imajo maso, bo to brez dvoma vplivalo na nadaljnji razvoj modela prihodnosti vesolja.

Takšno razodetje lahko med drugim omili današnje predpostavke o hitrosti širjenja vesolja: nevtrinov je namreč toliko, samo v jedru Sonca jih vsako sekundo nastane več tisoč milijard, da bi njihov skupni gravitacijski privlak širjenje vesolja lahko upočasnjeval. 
Še en razlog za zanimanje za maso nevtrinov izhaja iz področja fizike osnovnih delcev. Če nevtrini vendarle imajo maso, so jo v nasprotju z vsemi drugimi znanimi osnovnimi delci pridobili na znanstvenikom do zdaj povsem neznan način. Še en razlog za zanimanje za maso nevtrinov izhaja iz področja fizike osnovnih delcev. Če nevtrini vendarle imajo maso, so jo v nasprotju z vsemi drugimi znanimi osnovnimi delci pridobili na znanstvenikom do zdaj povsem neznan način. Foto: katrin.kit.edu

200-tonska komora je videla več sveta kot marsikdo 

V ozadju gradnje infrastrukture, ki je bila potrebna za začetek izvajanja poskusa KATRIN, je nenavadna zgodba.

Vakuumsko komoro oziroma spektrometer so izdelali v podjetju MAN DWE, sestrski družbi znanega nemškega proizvajalca tovornjakov in avtobusov MAN, v mestu Deggendorf, ki je bilo od njene ciljne destinacije, mesta Karlsruhe, po cestah oddaljeno približno 400 kilometrov. 

Katrin, Karlsruhe Foto: Google Zemljevidi

A težava je bila, da je bil znanstveni instrument preprosto prevelik in preveč občutljiv, da bi ga lahko v Karlsruhe spravili po cestah, zato so zasnovali drug načrt: tovor bo naredil zgodovinski ovinek in obkrožil skoraj vso celinsko Evropo.

Eles, transformator Digisvet Po slovenskih cestah je potovala 200-tonska pošast za tri milijone evrov

Tovor so v Deggendorfu septembra 2006 naložili na ladjo na reki Donavi in z njo odpluli proti Črnemu morju. Ladjo so morali dodatno obtežiti s kar 1.000 tonami skal in peska, ker je sicer imela premajhen ugrez, da bi lahko plula pod mostom pri hidroelektrarni Jochenstein v Avstriji. 

Ladja, ki je mimo Evrope peljala 200-tonski spektrometer. Črno morje je dosegla 27. oktobra 2006, le nekaj dni pozneje pa je vanjo udarila strela. Ladja, ki je mimo Evrope peljala 200-tonski spektrometer. Črno morje je dosegla 27. oktobra 2006, le nekaj dni pozneje pa je vanjo udarila strela. Foto: katrin.kit.edu

Iz Črnega morja je ladja nato izplula skozi ožini Bospor in Dardanele ter pot prek Egejskega in nato Sredozemskega morja nadaljevala do Gibraltarja.

Tam se je usmerila proti severu, obšla Biskajski zaliv ob zahodni obali Francije, prečkala Rokavski preliv in se nazaj v osrčje Evrope podala pri belgijskem Antwerpu, kjer je vstopila v kanal, ki jo je nazadnje pripeljal do reke Ren.

Po Renu je ladja z dragocenim tovorom nato potovala do mesta Leopoldshafen, ki je od severnega kompleksa tehnološkega inštituta v Karlsruheju, kjer izvajajo poskus KATRIN, oddaljeno manj kot deset kilometrov.

V kraju Leopoldshafen so komoro z ladje dvignili z enim najmočnejših žerjavov, kar jih uporabljajo v nemški industriji in gradbeništvu. V kraju Leopoldshafen so komoro z ladje dvignili z enim najmočnejših žerjavov, kar jih uporabljajo v nemški industriji in gradbeništvu. Foto: katrin.kit.edu

Vsa 8.800 kilometrov dolga in dva meseca trajajoča pot vakuumske komore od tovarne do znanstvenikov:

Katrin, Karlsruhe Foto: katrin.kit.edu

"S polic smo morali umakniti celo rože"

Zadnjo etapo do cilja, dolga je bila 6,8 kilometra, je znanstveni instrument prepotoval po cesti skozi Leopoldshafen, a je pot kljub temu trajala kar pet ur. 

Razlog za to je bila izredna velikost komore, ki v premeru meri 10 metrov, v dolžino pa 24 metrov. V najbolj ozkih grlih poti je bila od sten hiš oddaljena le tri ali štiri centimetre.

"Razmontirali so vso ulično razsvetljavo, semaforje, prometne znake, požagali drevesa. Ko se je zadeva peljala mimo, smo morali z okenskih polic umakniti celo rože," je na spletnem forumu Reddit zapisal očividec

Katrin, Karlsruhe Foto: YouTube / Posnetek zaslona

Oglejte si še videoposnetek poti spektrometra prek Donave in Črnega morja do končnega cilja:

Preberite tudi:

Enschede Ognjemet Digisvet Ognjemet stoletja, ki je stresel Evropo: pirotehnična katastrofa v Enschedeju Tupoljev Tu-144 Digisvet Vsak, ki je potoval s tem letalom, je lahko hvaležen, da je ostal živ Drevesa Digisvet Nenavaden pojav: če se v gozdu začnejo premikati tla, raje odidite Nova Idrija, New Idria Digisvet Pozabljeno "slovensko" mesto sredi ameriške divjine, kamor ni varno iti SS Richard Montgomery Digisvet Speča grožnja ob britanski obali, ki se je nihče ne upa prebuditi Trolltunga Digisvet Zakulisje enega najbolj spektakularnih krajev v Evropi, ki ga ne vidimo nikoli

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 112
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin