SiolNET. Digisvet Novice
5,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zakaj omikron razsaja tudi v državah z visoko precepljenostjo

"Mislili smo, da je najhujše mimo"

5,35

termometer

omikron
Za omikronom dnevno zboli več kot milijon ljudi po vsem svetu. Foto: Reuters

Tako na Danskem, v državi, ki je svetovni zgled po precepljenosti prebivalstva, epidemiološkem sledenju stikov in drugih ukrepih za obvladovanje epidemije, komentirajo razmere, ki jih je ustvarila različica omikron. Kaj to pomeni za nas in vse druge, ki smo (zelo) daleč od danske uspešnosti in učinkovitosti?

Za omikronom dnevno zboli več kot milijon ljudi po vsem svetu. Povsem odporni niso niti polno cepljeni in (sveže) preboleli, ker je ta različica virusa ne le veliko bolj kužna od vseh njenih predhodnic, temveč tudi veliko uspešnejša pri izogibanju imunskemu odzivu.

Še vedno pa, kot zagovarja znanost, cepljenje poveča verjetnost, da se vendarle ne bi okužili, in znatno poveča verjetnost, da potek bolezni ne bo zapleten ali ne bo zahteval bolnišnične obravnave.

covid-19, koronavirus Siol Plus Covidni trenutek resnice

Omikron izsilil podaljške tudi v najbolj precepljenih državah

Kako prodoren je omikron, odlično pove dejstvo, da je za njim (čeprav zgolj z blagim potekom) zbolelo kar 16 od 25 članov belgijske odprave na Antarktiki – vsi so (bili) polno cepljeni in so na enem od najbolj odročnih delov našega planeta, kjer so družbeni stiki zunaj mehurčka resnično omejeni.

Omikron je presenetil tudi države, kjer so bili prepričani, da so z visokim odstotkom precepljenosti prebivalstva dokončno premagali covid-19, a je, če se izrazimo športno, omikron izsilil podaljške. Ena od takšnih evropskih držav je, poleg Danske, tudi Portugalska.

Na Danskem dosledno sledijo stikom vseh okuženih. Na Danskem dosledno sledijo stikom vseh okuženih. Foto: Reuters

Eksplozivna rast števila novih okužb

Po podatkih portugalskega ministrstva za zdravje je na zadnji dan leta 2021 v državi z 10,3 milijona prebivalcev polno cepljenih 8.695.365 prebivalcev, kar je skoraj 85 odstotkov.

Toda omikrona kot tam že prevladujoče različice virusa sars-cov-2, povzročitelja bolezni covid-19, to ni ustavilo: med 20. in 27. decembrom 2021 so v tej državi potrdili povprečno 9.430 okužb na dan – to je 235 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, ko so na Portugalskem v povprečju vsak dan potrdili 2.818 okužb.

Portugalska je tako prehitela celo Slovenijo, kjer je precepljenost za skoraj 30 odstotnih točk nižje. Enako razmerje, kot je bilo na Portugalskem med 20. in 27. decembrom, bi v Sloveniji predstavljalo malo manj kot 1.900 novih okužb dnevno, mi smo jih pa 27. decembra imeli 1.819.

Na Portugalskem so decembra 2021 dnevno opravili približno petkrat več testov kot decembra 2020. Na Portugalskem so decembra 2021 dnevno opravili približno petkrat več testov kot decembra 2020. Foto: Reuters

Samo število obolelih ne pove vsega

Nasprotniki cepljenja so z navdušenjem pograbili te številke in jih zlorabili za svoja prepričanja o neučinkovitosti cepiva, a so ob tem (namenoma ali nevede) pozabili upoštevati, da zgolj število obolelih še ne pove celotne slike.

Čeprav (predvsem zaradi pomanjkanja zadostne količine podatkov in primerov) znanstveniki in zdravniki še ne upajo na ves glas enoglasno trditi, da omikron vendarle v (veliko) manjši meri povzroča težji potek, ki bi zahteval bolnišnično zdravljenje ali celo povzročal najslabši mogoči izid, nam izkušnje in številke dajejo dovolj upanja za optimizem – hospitalizacij in smrtnosti je pri omikronu videti manj.

Korona. Cepljenje. Maske. Zaprtje Covid. PCT. Testiranje. Digisvet Okuženost po dveh odmerkih (verjetno) ustvarja superimunost

Vendarle VELIKO manj umrlih

Vrnimo se na Portugalsko in k njihovim številkam: v obdobju, ko se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej število novih okužb skoraj potrojilo, je število hospitalizacij in smrti drastično upadlo.

Med 20. in 27. decembrom 2021 je po uradnih podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva v državi na zahodu Pirenejskega polotoka dnevno v povprečju umrlo 14 ljudi (primerljivo bi bilo 2,8 na dan v Sloveniji), v istem obdobju leto prej 65, kar je 78 odstotkov manj.

Še bolj prepričljiv je podatek o deležu umrlih med okuženimi: ta je v nedavnem obdobju znašal 0,15 odstotka, leto prej pa krepko več kot desetkrat.

koronavirus Digisvet Kaj že vemo in česa še ne o omikronu?

Kljub prevladi veliko kužnejšega omikrona na Portugalskem veliko manjši delež hospitalizacij kot pri nas

Podobno kot pri smrtnosti, natančneje za 70 odstotkov, se je znižalo skupno število hospitaliziranih bolnikov s covid-19 in tistih, ki potrebujejo intenzivno skrb na ustreznih oddelkih.

Tako je bilo pred dvema tednoma v portugalskih bolnišnicah 894 bolnikov s covid-19, od tega 151 na intenzivnih oddelkih, leto prej pa jih je bilo v bolnišnicah 2.947, od tega na "intenzivi" 506.

Če bi bilo v Sloveniji enako razmerje kot na Portugalskem, bi jih 27. decembra 2021 v bolnišnicah imeli okrog 180, od tega na intenzivnem oddelku okrog 30, imeli pa smo jih 586 v bolnišnicah in 201 na intenzivnih oddelkih. Razlika med Portugalsko in Slovenijo je predvsem v precepljenosti, čeprav je bila takrat Portugalska veliko bolj relativno obremenjena z omikronom kot Slovenija.

Koronavirus. Corona. Maska. PCT. Covid-19. Digisvet "V tednu ali dveh bi morali imeti zanesljive odgovore o omikronu"

Na Portugalskem skoraj vsi najstarejši že prejeli poživitveni odmerek

Ne moremo še zanesljivo trditi, koliko zaslug za takšne številke imajo drugačne značilnosti različice omikron, koliko pa visoka precepljenost prebivalstva – poživitveni odmerek je do 31. decembra 2021 prejelo 2.869.878 prebivalk in prebivalcev Portugalske, to je dobra četrtina. Med starejšimi od 70 let pa ta delež presega 87 odstotkov.

Ravno tako še ne moremo biti povsem sproščeni glede razmeroma nizkih številk hospitalizacij in umrlih, kajti moramo vedeti, da trendi hospitalizacij in zapletov sledijo trendom novih okužb s približno od deset do 14 dni zamika – zapleti se, če sploh, praviloma pojavijo v drugem tednu bolezni.

Omikron ima največje zasluge, da je na najnovejšem evropskem epidemičnem zemljevidu skoraj vsa celina obarvana temno rdeče. Omikron ima največje zasluge, da je na najnovejšem evropskem epidemičnem zemljevidu skoraj vsa celina obarvana temno rdeče. Foto: ecdc.europa.eu

Pri omikronu je smiselno krajšanje karantene

O drugačnosti omikrona priča tudi dejstvo, da skoraj polovica ljudi, ki prenaša okužbe z njim, okuži druge, še preden razvijejo simptome, če jih sploh razvijejo, in da je povprečna inkubacija skoraj za polovico krajša kot pri predhodnicah: pri omikronu je nekje (do) tri dni, prej pa je bilo dobrih pet dni.

Zato tudi pri nas po zgledu nekaterih evropskih držav, ki so to že sprejele, razmišljajo o krajšanju karantene, ki jo moramo ločiti od izolacije.

Karantena je namreč ukrep, s katerim se osami zdrave osebe zaradi povečanega tveganja za izbruh bolezni – na primer ob tveganem stiku. Karantene ne smemo enačiti z izolacijo, to se odredi osebam, ki že imajo potrjeno okužbo in so (vsaj v prvem tednu bolezni) zagotovo morebitni prenašalci okužbe.

Italija koronavirus Digisvet Povprečen čas inkubacije z novim koronavirusom je (samo) 5,1 dneva

Danska s slavnega tudi na neslavni svetovni vrh

Na Danskem imajo podobne izkušnje kot na Portugalskem. Ugotavljajo, da je med okuženimi z omikronom delež prejemnikov poživitvenega odmerka več kot osemkrat nižji kot delež tistih, ki so prejeli osnovno cepljenje z dvema odmerkoma cepiva.

Danska je v zadnjem tednu lanskega leta dosegla celo eno od največjih pojavnosti novih primerov na svetu – višje vrednosti sta imela le San Marino in Andora, kjer se zaradi majhnega števila prebivalcev že pri manjšem absolutnem številu novih primerov dosežejo visoka razmerja.

"Bolnišnice bodo brez dvoma zasute"

"Prihodnji mesec bo najtežje obdobje pandemije," je posvarila Tyra Grove Krause, glavna epidemiologinja na danskem državnem inštitutu Statens Serum Institut. Tako kot v mnogo državah (in tudi pri nas) jo skrbi, da bi zaradi ogromnega števila okužb kljub (verjetno) manjšemu deležu resnih potekov bolezni pri omikronu pritisk na bolnišnice lahko zrasel do neobvladljivih razsežnosti.

"Bolnišnice bodo brez dvoma zasute," je še povedala.

Glavna epidemiologinja na danskem državnem inštitutu Statens Serum Institut Tyra Grove Krause Glavna epidemiologinja na danskem državnem inštitutu Statens Serum Institut Tyra Grove Krause Foto: Reuters

Malo optimizma, a zato veliko odločnosti

Na Danskem ne vedo, kateri od modelov napovedi bo prevladal, ker je omikron še vedno velika neznanka. Modeli se med sabo močno razlikujejo, a celo tisti zmerni bolnišnicam napovedujejo enake obremenitve kot v začetku lanskega leta.

Danska, ki je že pozabila na ukrepe, jih ponovno uvaja, a danska epidemiologinja ni preveč optimistična: "Celo popolna ustavitev družbe ne bo povsem preprečila izbruha zaradi omikrona."

Toda to ne pomeni, da bodo na Danskem vrgli puško v koruzo – ravno nasprotno. Njihovi načrti so bili ustvarjeni za takšna presenečenja.

Začne se z doslednim in temeljitim testiranjem

Temelj danske obrambe je testiranje. Danska je prva na svetu po številu opravljenih testov na prebivalca, ki jih izvajajo brezplačno za vse, ne samo za svoje zdravstvene zavarovance.

Laboratoriji državnega inštituta najpozneje v enem dnevu po potrjeni okužbi, torej najpozneje 48 ur po odvzemu brisa, za vsak primer ugotovijo, za katero različico koronavirusa gre. Del vzorcev genetsko sekvencirajo, kar jim daje dodaten vpogled v mutacije in olajša razumevanje, kdo in kako je prenašal okužbo.

Francija covid Novice Odkrili novo različico koronavirusa, ki naj bi bila bolj nalezljiva od omikrona

Prejšnji valovi vplivajo na zdajšnje valove

Nekaj več optimizma pri napovedih prihaja iz Hrvaške. "Po prazničnih zbiranjih lahko pričakujemo več omikrona," je prepričan imunolog in profesor na reški medicinski fakulteti Zlatko Trobonjača.

"Vidimo, kaj se dogaja po Evropi, predvsem v državah, kot sta Danska in Portugalska, kjer četrti val ni bil tako izrazit, tam številke hitro zelo rastejo," je povedal za hrvaško nacionalno televizijo. "Lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo tudi drugje, čeprav morda ne v takšnem obsegu, ker razsežnosti posameznih epidemičnih valov niso odvisne samo od precepljenosti prebivalstva, temveč tudi od poteka prejšnjih valov. Mi smo imeli intenziven četrti val in zato lahko utemeljeno upamo, da peti val pri nas ne bo tako intenziven kot na Danskem ali Portugalskem."

Od roba razpada do oaze

Razmišljanju hrvaškega imunologa v prid govorijo zemljevidi ECDC – po zadnjem dostopnem zemljevidu so edina območja, ki niso rumena in je celo nekaj zelenega, v Romuniji, kjer so imeli oktobra zelo slabe razmere, veliko umrlih in zdravstveni sistem, ki se je že resno spogledoval z razpadom.

Pred tremi meseci, natančneje na prehodu v oktober, je Romunija, ki ima danes celo zelena območja, imela najvišji delež hospitaliziranih in umrlih. Pred tremi meseci, natančneje na prehodu v oktober, je Romunija, ki ima danes celo zelena območja, imela najvišji delež hospitaliziranih in umrlih. Foto: ecdc.europa.eu

Še pred časom smo iz Nemčije slišali napovedi, da se bomo do pomladi vsi srečali z virusom, zdaj pa že stroka pri nas pravi, da se bomo v prihodnjem mesecu vsi srečali z njim. Za lastno dobro in dobro vseh v svojem okolju imamo odgovorno dolžnost, da s svojim ravnanjem naredimo vse v svoji moči, da bo to srečanje čim manj boleče ali – v najboljšem primeru – neboleče.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin