Petek, 28. 7. 2023, 22.26
1 leto, 5 mesecev
Kataklizma nad Slovenijo: nihče jih ne bo prepričal, da je to naravno vreme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,73
"Moje izkušnje govorijo, da privrženca teorije zarot z nobeno strokovno razlago ni mogoče prepričati o sprejetju racionalnih argumentov," pravi Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje.
Več kot 8.400 Slovencev je z delitvijo objave na Facebooku pritrdilo objavi Mariborčanke s trditvijo, da toča, ki je v zadnjih tednih pustošila po delu Evrope, ni naravnega izvora. Pod objavami meteoroloških portalov, kot sta ARSO vreme in Neurje.si, ki so opozarjale na prihajajoče nevihte oziroma poročale o posledicah, je na stotine komentarjev. Ti za ekstremno vreme krivijo človeški dejavnik, vendar ne vpliva industrije in sodobne civilizacije na podnebje na sploh, temveč eksotične povzročitelje, kot so strupov polna letala, sistem za raziskave ionosfere HAARP, vojaški radarji, celo veliki hadronski trkalnik v kompleksu CERN. Del populacije, ki je prepričan, da niti v ozadju vsega slabega, kar se dogaja v svetu, na primer vremenske ujme ali pandemije, vleče globalna elita z zlobnimi nameni, bi bilo izjemno težko prepričati o nasprotnem, saj so se že vnaprej odločili, da imajo prav zgolj oni in nihče drug, meni več slovenskih strokovnjakov. Toda to ne pomeni, da nima smisla vztrajati.
Glasovi uporabnic in uporabnikov družbenih omrežij, ki so zadnje tri tedne vztrajali, da neobičajno dolgotrajno nevihtno vreme z močnim vetrom in točo na slovenskem nebu ne more biti splet podnebnih okoliščin oziroma tudi vpliva podnebnih sprememb, temveč gre za načrtno manipulacijo globalne elite, so bili sicer v manjšini, a dovolj glasni, da so o odzvanjanju svojih stališč prepričali tudi algoritme družbenih omrežij.
Petindvajsetega julija je ena od slovenskih uporabnic Facebooka objavila fotografijo toče in pripis, da gre za laboratorijsko analiziran, kovin poln nenaraven pojav. Viri teh trditev niso bili navedeni. Šlo je sicer za slovenski prevod enake italijanske objave, delilo pa ga je več kot 8.400 slovenskih uporabnikov Facebooka.
Še posebej pogosto so se v komentarjih objav o vremenski sliki nad Slovenijo in posledicah neurij pojavljale trditve uporabnic in uporabnikov, da je takšno vreme nenaravno in da jih nihče oziroma nič ne bo prepričalo o nasprotnem.
Kako torej vzpostaviš dialog z nekom, ki je glede znanosti neomajno prepričan o svojem prav, bolj kot strokovnjakom z ustreznimi znanji in izkušnjami pa zaupa mnenjskim voditeljem na Facebooku, ki svoje osebno mnenje pogosto prodajajo tudi kot absolutno resnico?
Branko Gregorčič, Agencija RS za okolje: Dobro uro smo jima razlagali, zakaj letala na nebu puščajo sledi, a brez uspeha
Koordinator za stike z javnostjo v Uradu za meteorologijo in hidrologijo pri Agenciji RS za okolje Branko Gregorčič je za Siol.net povedal, da se z opisano problematiko srečuje že vrsto let.
"Moje izkušnje govorijo, da privrženca teorije zarot z nobeno strokovno razlago ni mogoče prepričati o sprejetju racionalnih argumentov," je bil jedrnat Gregorčič.
Gregorčič je kot trditev, s katero se zelo strinja, navedel citat iz članka o teorijah zarot, ki ga je pred petimi leti objavil spletni portal 24ur.com: "Študije kažejo, da se za ljudi, ko končajo vključenost v formalno izobraževanje, vir informacij zreducira na medije, v zadnjih letih pa samo še na družbena omrežja, kjer prevladuje kultura zvezdnikov, vplivnežev (influencerjev), vse skupaj pa ima precej malo zveze z znanostjo. Za družbena omrežja niti ne veljajo etična načela, ki so jim zavezani novinarji, preverjanje dejstev tam ni nujno, niti ne zaželeno, saj gre za platforme, ki človeku dajo možnost, da širi svoje 'mnenje'."
Ob tem je dodal, da so na agenciji za okolje pred časom sprejeli predstavnika tako imenovane Civilne iniciative Modro nebo, ta velja za enega od glavnih virov teorij zarot v slovenskem delu Facebooka, in jima dobro uro poskušali razložiti fizikalno ozadje obstojnosti kondenzacijskih sledi za letali, a brez uspeha. Poudaril je tudi, da je za spletne strani ARSO pripravil razlago nastanka sledi, ki jih na nebu puščajo letala in ki jih za ekstremno vreme krivijo številni teoretiki zarot.
Gregorčič sicer poudarja, da to ne pomeni, da se osebam, ki glede znanosti še ne vedo, komu bi verjele oziroma zaupale, ne bi splačalo pojasnjevati ozadja naravnih procesov.
Izrazil je mnenje, da bi morali predvsem raziskovalni novinarji večkrat objaviti članke, v katerih bi ljudem predstavili relevantna mnenja strokovnjakov in pa tudi opozorili na fizikalne nesmisle nekaterih objav na družbenih omrežjih.
Dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU: Danes žal ni najpomembnejše, kako poglobljeno znanje ima kdo, temveč kako močan megafon drži v rokah
Antropolog Dan Podjed je za Siol.net dejal, da so spletna družbena omrežja potencirala vzpon tako imenovanega kulta amaterizma. "Gre za vero v, v navednicah, strokovnost in znanje tistih, ki so pogosto zgolj straniščni strokovnjaki, ki si vzamejo deset minut časa za 'raziskavo' neke teme med obiskom sanitarij, kamor gredo s telefonom v roki, nato pa svoje ugotovitve nemudoma objavijo na Facebooku, Instagramu, TikToku," je definiral pojem kult amaterizma.
"Ker smo s temi ljudmi povezani po omrežjih in imamo občutek, da jih poznamo, saj so naši 'prijatelji', kot se temu precej neprimerno reče na Facebooku, jim včasih verjamemo bolj kot nekomu, ki je posvetil večji del svoje kariere raziskovanju meteoroloških pojavov, razumevanju virusnih okužb ali invazivnim tujerodnim vrstam rastlin in živali," je nadaljeval Podjed in sklenil misel: "Danes žal ni najpomembnejše, kako poglobljeno znanje ima nekdo, temveč kako močan megafon drži v rokah."
Dr. Dan Podjed: "Nekateri avtorji, na primer Rob Brotherton v knjigi Suspicious Minds in Mick West v knjigi Escaping the Rabbit Hole, pojasnjujejo, da v resnici obstaja tip ljudi, ki si svet osmisli drugače kot večina, saj razmišlja bolj divergentno, v svojih izmišljijah pa poskuša povezati nepovezljive pojave. Pogosto gre za ljudi, ki so izjemno izvirni, ustvarjalni in imajo seveda bujno domišljijo, kar je koristno tako v umetnosti kot v znanosti, škodljivo pa je, če začne tak vzorec razmišljanja prevladovati na družbenih omrežjih. Ti ljudje namreč svoje nenavadne in pogosto privlačne teorije zagrizeno zagovarjajo, njihovi sledilci pa jim začnejo verjeti. Dodatna težava je, če takšne neznanstvene teorije zarote začnejo širiti najbolj omreženi posamezniki na omrežju, torej tako imenovani vplivneži in vplivnice."
Podjed sicer meni, da še ni vse izgubljeno, da bi pa morali za vzpostavitev dialoga z že prepričanimi več storiti tako država kot znanstveniki. "Država bi morala nujno povrniti zaupanje v stroko in znanost, znanstveniki in znanstvenice pa bi lahko pogosteje izstopili iz svojih "slonokoščenih stolpov" in na razumljiv način pojasnili, kako njihova odkritja pomagajo ljudem, družbi, okolju in svetu," je dejal za Siol.net.
Politične predstavnike je tudi pozval, naj jasno in glasno povedo, da v ključnih dilemah zaupajo znanstveniku ali skupini znanstvenikov, ki se poglobljeno posvečajo neki temi, ne pa vplivnicam in vplivnikom in teoretikom zarote.
"Če zaupanja v znanost ne bodo jasno izrazili tisti, ki vodijo državo, bomo tudi pri nas dobili ne samo kult amaterizma, temveč tudi prevlado neznanstvenega razmišljanja ter tiranijo lastnega mnenja. Že zdaj številni postavljajo lastno mnenje najvišje na prednostni lestvici, postavljajo ga pred skupno mnenje in daleč pred znanje in védenje. Ker vse več ljudi misli, da imajo oni prav, drugi – vključno s strokovnjaki za neko temo – pa se motijo, tonemo v neznanstveno meglo," je sklenil Podjed.
Dr. Miha Mazzini, pisatelj, režiser, antropolog: Pri prepričevanju prepričanih se pri teh sprožijo isti refleksi, kot bi bili ogroženi fizično
Miha Mazzini, ki se je teorij zarot večkrat dotaknil tudi v svojih kolumnah za Siol.net, meni, da prepričevanje oseb, ki trdno verjamejo v teorije zarot o vremenu, cepivih ali drugih pojavih oziroma vejah znanosti, nima smisla.
"Verjeti pomeni čustveno angažirati se, temu pa neke razumske razlage ne pridejo blizu. Že Tertulijan (filozof, op. p.) je v tretjem stoletju vedel: Verjamem, ker je absurdno. Če človek z vero dobi pripadnost skupini, predvsem pa občutek večvrednosti, ta postane del 'sebstva'. In kadar naletimo na nekaj, kar sebstvo ogroža, se sprožijo natanko isti refleksi, kot če bi bili ogroženi fizično, torej napadeni," je Mazzini opisal svoj pogled na to, kako se z znanstvenimi razlagami pojavov pogosto spopada del populacije, ki verjame, da vreme spreminjajo z antenami HAARP na Hrvaškem, na primer.
Miha Mazzini je aprila lani v svoji kolumni z naslovom "Bolj si lažemo, manj nas je strah" pravzaprav zelo natančno napovedal, kaj bo naslednja stvar, ki jo bodo pograbili teoretiki zarot: "Osebno in prek Facebooka poznam ljudi, ki so iz kemičnih izpustov krenili na danes pozabljeni HAARP …. Sledili so 5G … čipiranje … depopulacija … pa covid-19 in napad na Ukrajino, na zalogi pa čaka globalno segrevanje."
"Ob tem se sproži ogromno energije in jeze. Nedavno me je neka gospa 15 minut besno prepričevala, da gravitacija ne obstaja. Nisem ugovarjal, užival sem v lebdenju meter nad tlemi," je bil ciničen Mazzini.
Poudaril je tudi, da nekatere osebe glede znanosti bolj verjamejo mnenjskim voditeljem na družbenih omrežjih oziroma tako imenovanim vplivnežem, ker se lažje čustveno navežejo nanje kot pa na kakega znanstvenika, s katerim nimajo skupne točke.
Pevec, ki trdi, da je prebujen in da ima vse odgovore za kataklizme, ki so v zadnjih letih prizadele tako Slovenijo kot svet, pa je "ljudski, naš človek, mar ne?", se sprašuje Mazzini in dodaja: "Taki ljudje potem hitro najdejo nekaj, kar nam lahko prodajo, pa smo vsi zadovoljni. Bazična znanost nam ne more prodati ničesar."
