Sreda, 5. 6. 2024, 8.55
2 tedna
So neurja res pogostejša in nevarnejša kot nekoč? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,36
Zdi se, da zaradi globalnega segrevanja že skoraj vsako močnejše neurje povzroča gmotno škodo. Pa so neurja res močnejša in silovitejša kot nekoč? O tem smo povprašali vremenskega prognostika na Arsu Braneta Gregorčiča. Višje temperature pomenijo večjo verjetnost nastanka neurij, je povedal. A razložil tudi, da nedvoumnih podatkov, da je neurij v Sloveniji danes več kot pred desetletji, ni. Za ta konec tedna Gregorčič napoveduje možnost novih neurij.
Zaradi globalnega segrevanja so temperature vse višje. Kako lahko že za eno stopinjo Celzija višja temperatura pomeni bistveno povečanje za nastanek močnih neurij?
Zrak je mešanica plinov, ki ima to lastnost, da višja, kot je njegova temperatura, več vodne pare lahko sprejme vase v plinasti obliki. Z vsako stopinjo več lahko sprejme sedem odstotkov več hlapov vodne pare, je pojasnil Gregorčič. Neurja črpajo energijo ravno iz energijskih pretvorb vode iz plinastega v kapljevinasto stanje.
"Dve stopinji toplejše ozračje, kot ga v zadnjih letih že imamo glede na povprečje prejšnjega stoletja, pomeni približno 14 odstotkov več vodne pare v zraku in prav toliko več razpoložljive energije za nastanek neurij. Da bi bilo število neurij zaradi tega večje, sicer ne moremo objektivno potrditi. Je pa s tem, ko je več energije, potencial za močnejša neurja večji," je razložil.
Vseeno imajo mnogi občutek, da je neurij več kot nekoč. Ali je to zaradi obsežnejšega in natančnejšega medijskega poročanja o tem? So nas morda prestrašile lanskoletne najhujše poplave v zgodovini Slovenije?
Lijakast oblak v okolici Ptuja (3. 10. 2023).
"Če bi pogledali vremensko zgodovino za sto in več let nazaj, bi videli, da se je v Sloveniji že marsikaj dogajalo na področju vremenskih ujm in neurij. Je pa res, da včasih novice o tem niso tako hitro potovale. Nekoč se je o tem kaj prebralo v dnevnem časopisju z zamikom dneva ali dveh. Danes pa praktično v isti sekundi izvemo, kaj se dogaja, ne le v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Po družabnih omrežjih in internetu te novice zelo hitro zaokrožijo. Deloma lahko tudi to vzbuja občutek, da je takih novic več, ker včasih vseh sploh nismo zaznali," je odgovoril prognostik.
Vreme spremljate že desetletja, kakšne so največje vremenske spremembe, ki jih opažate?
"Glavna razlika, če gledam 50 let nazaj po svojem spominu, so bolj vroča poletja. Več je vročinskih valov in bolj so izraziti. To je največja sprememba. Po drugi strani so zime mile, manj snežene po nižinah. Tudi v zadnjih 20 letih smo imeli kakšno sneženo zimo, a postajajo velika izjema," je še dejal Gregorčič.
Se pa kar strinja s perpektivo, ki nakazuje, da se bodo pri nas podnebne spremembe kazale v tem, da bodo zime toplejše, bolj namočene, ampak z višjo mejo sneženja. "To pomeni, da bo voda hitreje odtekala in bo poplavna ogroženost zaradi tega v zimski polovici let povečana," je razložil.
Poplave meteorne vode v Radencih (3. 6. 2023).
"Na drugi strani, čeprav je bilo lansko poletje rekordno namočeno, se pa spomnimo tudi predlanskega, ki je bilo marsikje rekordno sušno in vroče. Takrat se pojavi požarna ogroženost. Poletja prihodnosti bodo verjetno bolj podobna takšnim poletjem: vročim in sušnim," je dodal naš sogovornik.
Potem pa so tukaj še vse vmesne možnosti, je še poudaril. Letošnje poletje se začenja s precejšnjo namočenostjo. Veliko dežja je bilo spomladi, tudi ob njenem koncu, in na začetku meteorološkega poletja.
Brane Gregorčič
Že ta konec tedna ugodna kombinacija za nastanek neurij Za konec tega tedna se nakazujejo nove nevihte, je napovedal Gregorčič.
"Vročina iznad Afrike se bo pomikala malce severneje, proti Sredozemlju. Ne bo prišla povsem do nas, naši kraji pa bodo vseeno na njenem obrobju. Hkrati bo nad severno in srednjo Evropo v višinah še prisoten hladen atlantski zrak. In ravno ta meja med obema zračnima masama je bila lani vzrok za kar številna neurja. Ta neurja so se lani začenjala v jugovzhodni Franciji ali v severni Italiji in nato potovala proti Sloveniji."
Že ta konec tedna bo prinesel povečano verjetnost za kakšno tovrstno neurje. Temperature se bodo povzpele do 25 ali skoraj do 30 stopinj Celzija. Istočasno bo ozračje v višini nestabilno. K dodatnemu segrevanju prispevajo tudi močni junijski sončni žarki. Prav junija namreč sončni žarki na Zemljo padajo pod najbolj navpičnim kotom.
Taka kombinacija bi lahko že ob koncu tega tedna povzročila močnejše nevihte. Začel se bo tak tip vremena, kot smo ga imeli lansko poletje. Kakšnega resnega vročinskega vala z bolj suho in dolgotrajno vročino pa za zdaj še ni na vidiku, je sklenil Gregorčič.
