Nedelja, 4. 3. 2018, 12.44
6 let, 1 mesec
Kaj se dogaja s čudom tehnike, ki obljublja izjemna nova odkritja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,13
2
Na naslednji veliki preboj v raziskovanju vesolja bomo morali počakati še malo dlje, kot je bilo sprva načrtovano, saj je bil začetek misije novega vesoljskega teleskopa James Webb spet prestavljen. A James Webb, s katerim človeštvo najverjetneje čakajo izjemna nova vesoljska odkritja, preprosto mora biti narejen tako, kot je treba, zato hitenje z dokončanjem projekta ne bi koristilo nikomur. Ko bo enkrat v vesolju, ga bo namreč skoraj nemogoče popravljati.
To je maketa, a tako bo tudi v resnici videti vesoljski teleskop James Webb, ko bo enkrat začel opazovati najbolj oddaljene kotičke vesolja.
Razvoj vesoljskega teleskopa James Webb (ali JWST) se je začel že leta 1996, pri njem pa danes družno delajo ameriška vesoljska agencija Nasa, evropska vesoljska agencija Esa in kanadska vesoljska agencija CSA.
Teleskop je poimenovan po Jamesu E. Webbu, ki je bil med letoma 1961 in 1968 prvi mož Nase in eden glavnih organizatorjev prvih ameriških vesoljskih misij s človeško posadko ter pobudnik vesoljskega programa Apollo, ki je človeka leta 1969 postavil na Luno.
To, da bo James Webb vesoljski teleskop, pomeni, da ne bo deloval v nekem observatoriju na Zemlji, temveč bo na krovu rakete poletel v vesolje in zvezde ter galaksije opazoval od tam. Trenutno že imamo nekaj takih teleskopov, najbolj znana pa sta Hubble in Spitzer.
James Webb bo v primerjavi s Hubblom ogromen. Premer njegovega glavnega zrcala za lovljenje svetlobe, ki je pravzaprav sestavljeno iz 18 manjših zrcal, znaša 6,5 metra, Hubblovo zrcalo pa počez meri "samo" 2,4 metra. Levo Hubble, desno James Webb.
Vesoljski teleskop James Webb v nasprotju s Hubblom sicer ne bo zasidran v orbito našega planeta, temveč se bo ustalil približno 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje na tako imenovani Lagrangeevi točki L2.
Gre za položaj, v katerem bo teleskop glede na lego Sonca in Zemlje v teoriji miroval oziroma to dosegel z minimalnimi popravki smeri.
Tako je videti del ogledala vesoljskega teleskopa James Webb s sprednje strani. Iz 18 delov bo ogledalo sestavljeno zato, da ga bo mogoče zložiti v nosilno raketo, ki bo teleskop odpeljala v vesolje. Ko bo enkrat prispel na svojo ciljno destinacijo, Lagrangeevo točko L2, bodo ogledalo razprostrli zelo natančni motorčki.
Z Jamesom Webbom bomo lahko videli zelo zelo daleč
Vesoljski teleskop James Webb bo veliko zmogljivejši od svojih starejših sorodnikov in velja tudi za naslednika svetovno znanega Hubbla, ki ima zasluge za nekaj največjih vesoljskih odkritij v zgodovini, a ga ne bo povsem nadomestil. Če bi že morali reči, da bo Webb zamenjal drug teleskop, bi bil to Spitzer.
James Webb bo vesolje namreč tako kot Spitzer večinoma opazoval v človeškemu očesu nevidnem infrardečem razponu elektromagnetnega spektra, medtem ko Hubble daljne vesoljske objekte fotografira v vidni svetlobi.
Iskanje infrardeče svetlobe je ključno za prepoznavanje hladnejših vesoljskih teles, ki so ali res zelo oddaljena (najstarejše galaksije) ali jih ogreva drugo vesoljsko telo (planeti v bližini zvezd) ali pa pogled nanje zastirajo meglice oziroma vesoljski prah. To je fotografija meglice Orion, ki jo je v infrardeči svetlobi posnel vesoljski teleskop Spitzer.
Infrardečemu spektru prilagojena optika bo Jamesu Webbu omogočila, da bo pokukal dlje kot katerikoli drug teleskop do zdaj.
Znanstveniki upajo, da bomo z njim med drugim lahko opazovali oblikovanje prvih galaksij, ki so nastale po tako imenovanem Velikem poku, dogodku, ki je sprožil nastanek vesolja, zelo od blizu videli planete, ki niso v našem osončju, in še bolje razumeli, kako se rojevajo zvezde.
Ker bo vesolje opazoval v infrardečem spektru, bodo morali biti ogledalo in štirje glavni instrumenti vesoljskega teleskopa James Webb zelo hladni, saj bi opazovanje v nasprotnem primeru lahko motila toplota, ki bi jo oddajal teleskop sam. JWST bo zato opremljen z velikim sončnim ščitom (na fotografiji), ki bo zagotavljal, da bodo instrumenti in ogledalo vselej ohlajeni na prijetnih minus 220 stopinj Celzija.
Kdaj bo JWST začel odkrivati do zdaj nevidne kotičke vesolja?
Nedavno poročilo o napredku razvoja vesoljskega teleskopa James Webb je razkrilo, da bo za polet v vesolje najverjetneje dokončno pripravljen med marcem in junijem 2019. Prejšnja napoved je začetek misije JWST predvidela za oktober 2018, zamuda pa bo zdaj nastala zaradi nepričakovanih tehničnih ovir.
Vnovičen zamik začetka delovanja vesoljskega teleskopa James Webb sicer najverjetneje ni presenetil nikogar, saj se je to zgodilo že več kot desetkrat, ocenjeni končni stroški za izvedbo projekta pa so nato vsakič narasli. Ameriška vlada je zaradi tega leta 2011 že skoraj izgubila potrpljenje in preklicala razvoj teleskopa, a so nazadnje sklenili, da je preveč pomemben za nadaljnji napredek na področju znanosti.
Vesoljski teleskop James Webb bo eden najdražjih znanstvenih projektov vseh časov. Ocenjeni stroški razvoja in transporta enega najnatančnejših instrumentov, kar smo jih naredili ljudje, znašajo okoli 8,8 milijarde ameriških dolarjev (7,1 milijarde evrov). Ko so JWST začeli načrtovati, so pri Nasi ocenili, da bo ameriške davkoplačevalce stal približno 18-krat manj.
Znanstveniki sicer opozarjajo, da je hitenje z dokončanjem vesoljskega teleskopa James Webb zadnja stvar, ki jo tako zahteven in drag znanstveni projekt potrebuje.
Ko ga bodo zložili v nosilno raketo Ariane 5, ki ga bo z Zemlje zdaj predvidoma v prvi polovici leta 2019 odnesla v vesolje, morajo biti namreč 100- oziroma kar 110-odstotno prepričani, da bo deloval, kot so predvideli. Ko se bo enkrat zasidral na položaju poldrugi milijon kilometrov stran od našega planeta ter začel razpirati ogledalo in sončni ščit, poti nazaj več ne bo.
Zaradi izredne oddaljenosti Jamesa Webba namreč ne bomo mogli popraviti tako, kot smo že večkrat servisirali teleskop Hubble. Če James Webb ob začetku misije torej ne bo popoln, ne bo nič bolj uporaben kot avtomobil, ki ga je prejšnji mesec v vesolje poslal Elon Musk.
Preberite tudi:
Dokaz, kako nepomembni smo ljudje in kako majhne so vse naše težave
Naslednjič, ko boste jezni na ves svet, pomislite na to fotografijo
2