Četrtek, 4. 9. 2025, 20.37
4 ure, 39 minut
Vojna v Ukrajini
V ruskem napadu v Ukrajini ubita deminerja danske organizacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,32
Strokovnjaka danske humanitarne organizacije sta na območju odstranjevala mine, ki so jih ob vdoru na to ozemlje pred časom namestile ruske sile.
V ruskem raketnem napadu na severu Ukrajine sta bila danes ubita strokovnjaka danske humanitarne organizacije Danish Refugee Council, ki sta na območju odstranjevala ruske mine, poročajo tuje tiskovne agencije. Napad sta obsodili evropska komisarka za širitev Marta Kos in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
"Rusi so namerno napadli delavce humanitarne misije organizacije Danish Refugee Council (...), znano je, da sta umrla dva človeka," je na družbenih omrežjih objavil guverner regije Černigiv Vjačeslav Čaus. V napadu blizu mesta Černigiv, 125 kilometrov severno od prestolnice Kijev, so bili po njegovih besedah ranjeni še trije ljudje.
Strokovnjaka sta na območju odstranjevala mine, ki so jih ob vdoru na to ozemlje pred časom namestile ruske sile.
Evropska komisarka za širitev Kos je v odzivu poudarila, da gre za še en okruten ruski napad na civilne cilje v Ukrajini. "To je nameren napad na mir in obnovo države," je zapisala na omrežju X. Dodala je, da EU stoji ob strani Ukrajini za varnost, dostojanstvo in evropsko prihodnost.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Kallas pa je na omrežju X poudarila, da so napadi na humanitarne misije huda kršitev mednarodnega prava. "EU ostaja trdna v podpori Ukrajini in bo odgovorne pripeljala pred sodišče," je zatrdila.
Mirovne sile se ne bodo vojskovale z Rusijo, miri Macron
K zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne se je zavezalo 26 držav, je danes po srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. V luči pogovorov voditeljev s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je dodal, da bodo ZDA "nedvomno sodelovale", končen dogovor naj bi dosegli v prihodnjih dneh.
"Imamo 26 držav, ki so se uradno zavezale, da bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali s prisotnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju takoj po sklenjenem premirju z Rusijo," je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Macron.
Povedal je tudi, da nekatere države dokončnega stališča glede sodelovanja v mirovnih silah še niso sprejele, poročajo francoski mediji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes po srečanju, ki ga je gostil v Parizu, povedal, da se je 26 držav uradno zavezalo k sodelovanju "z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali s prisotnostjo na tleh, na morju ali v zraku".
Te sile sicer po njegovih besedah ne bodo namenjene vodenju vojne proti Rusiji, temveč zgolj zagotavljanju miru v Ukrajini. Pojasnil je še, da prisotnost vojakov članic t. i. koalicije voljnih ob frontnih črtah ni predvidena.
Podpora Donalda Trumpa
"V prihodnjih dneh bomo prišli do zaključka tudi glede ameriške podpore glede varnostnih jamstev," je francoski predsednik še napovedal v luči pogovorov prek videokonference s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki so jih voditelji opravili takoj po srečanju.
Dodal je, da ni bilo "nobenega dvoma" glede pripravljenosti ZDA na sodelovanje. Evropske države bi lahko v sodelovanju z ZDA uvedle tudi dodatne sankcije proti Rusiji, če bodo oblasti v Moskvi še naprej zavračale mirovna pogajanja, kar je po Macronovih besedah podprl tudi Trump.
Nemčija poudarja pomembnost krepitve ukrajinskih sil
Nemški kancler Friedrich Merz je po današnjem srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu dejal, da Nemčija za zdaj ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino, temveč je poudaril osredotočenost na financiranje, oboroževanje in usposabljanje ukrajinskih sil. Podobno je v izjavi po srečanju poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Nemški kancler Friedrich Merz je velik podpornik pomoči Ukrajini.
Nemčija se bo glede vojaškega sodelovanja pri zagotavljanju miru v Ukrajini "odločila ob primernem času, ko bodo pojasnjeni okvirni pogoji", je danes po srečanju t. i. koalicije voljnih, ki se ga je udeležil tudi Merz, pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius.
Dodal je, da to vključuje tudi "naravo in obseg udeležbe ZDA ter izid pogajalskega procesa", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poudaril je še, da je nemški parlament tisti, ki ima končno besedo glede napotitve oboroženih sil.
Von der Leyen je medtem v izjavi po srečanju v Parizu, ki se ga je udeležila v živo, prav tako poudarila pomen krepitve ukrajinske vojske. "Prva in najmočnejša varnostna jamstva so močne, dobro opremljene in moderne ukrajinske oborožene sile brez omejitev," je zapisala.
Zelenski: Končno resen korak naprej
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na skupni novinarski konferenci dejal, da "je bil danes prvič po dolgem času sprejet resen in konkreten korak".
Zavzel se je tudi za srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar nikakor ne v Moskvi, kot je nedavno predlagal ruski voditelj.
Volodimir Zelenski in Emmanuel Macron v Parizu
"Podprli smo predloge za srečanje v vseh oblikah, dvostranskih, tristranskih, vendar vidimo, da Rusija dela vse, da bi zavlačevala. (...) Za zdaj ne vidimo nobene volje z njihove strani, da bi končali to vojno," je povedal Zelenski.
