Nedelja, 3. 4. 2016, 19.05
7 let, 2 meseca
Dokaz, kako nepomembni smo ljudje in kako majhne so vse naše težave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
Vesoljski teleskop Hubble je decembra 1995 deset dni zapored fotografiral majceno, temno, domnevno prazno in nasploh nezanimivo regijo vesolja. V njej je odkril več kot tri tisoč galaksij.
Zgornja fotografija se imenuje Hubblovo globoko polje (ali Hubble Deep Field). Motiv, v katerega sta dva objektiva vesoljskega teleskopa Hubble zrla več kot deset dni, predstavlja vsega eno 24-milijoninko nočnega neba.
Javna predstavitev fotografije je januarja 1996 osupnila astronomsko srenjo. V Hubblovem globokem polju je več kot tri tisoč svetlih pack in pik, ki predstavljajo vesoljske objekte, skoraj vsi so galaksije. (Klik za ogled fotografije v polni velikosti!)
Opazovalec nočnega neba na severni Zemljini polobli lahko ob jasnem vremenu opazuje okrog tri tisoč zvezd. Toliko je galaksij v Hubblovi fotografiji mikroskopske regije vesolja, ki ni izstopala po ničemer, izpolniti je morala le nekaj kriterijev (v bližini ni smelo biti večjih virov svetlobe, na primer). Vsaka galaksija pa vsebuje na stotine milijard zvezd, okrog katerih (verjetno, ni pa nujno) krožijo planeti. Nekateri morda ponujajo tudi pogoje za razvoj (inteligentnih) življenjskih oblik.
Nekatere galaksije na fotografiji so stare več kot 12 milijard svetlobnih let, kar pomeni, da je njihova svetloba do vesoljskega teleskopa Hubble potovala 12 milijard let. Vesolje je staro okrog 13,8 milijarde let, se strinjajo znanstveniki. Zvezd je v Hubblovem globokem polju po nekaterih ocenah samo od dvajset do petdeset.
Hubblovo globoko polje je po mnenju večine astronomov ena najpomembnejših fotografij, ki jih je kdajkoli posnel človek. Nobena številka, nobena razdalja velikosti vesolja in hkratne majhnosti človeka ne ponazarja bolj kot tri tisoč galaksij v okvirčku, ki na nočnem nebu zaseda toliko prostora kot kamenček na plaži.
Fotografija, ki je odgovorila na pomembna vprašanja
Hubblovo globoko polje je znanstvenikom ponudilo edinstven vpogled v zgodovino vesolja in dodatno potrdilo teorijo, da s širjenjem vesolja bolj oddaljeni objekti od Zemlje bežijo hitreje od bližnjih objektov.
To je znanstvenikom povedal tako imenovani rdeči premik svetlobe, ki so ga opazili pri številnih manj svetlih objektih v Hubblovem globokem polju.
Rdeči premik je pojav, do katerega z vidika opazovalca pride pri oddaljevanju vesoljskih objektov, ki so že tako zelo zelo daleč. Inflacija vesolja namreč ne povečuje le kozmičnih razdalj, temveč vpliva tudi na dolžino valov elektromagnetnega sevanja, kot je svetloba. Valovi se raztegnejo, svetloba pa zaradi tega spremeni odtenek.
Hubblovo globoko polje je tudi obelodanilo nastajanje velikih eliptičnih galaksij, ki sicer spadajo med manj pogoste vrste galaksij. Splošno sprejeto dejstvo je, da eliptične galaksije nastanejo ob trkih manjših spiralnih (kot sta Andromeda in naša Rimska cesta) galaksij in galaksij nepravilnih oblik (kot je Manjši Magellanov oblak).
Nova fotografija, novo veliko odkritje
Skoraj tri leta po prvotni fotografiji je med septembrom in oktobrom 1998 nastala še ena, Hubblovo južno globoko polje (ali Hubble Deep Field South). Fotografija je zaradi velike podobnosti svoji predhodnici potrdila pomembno astronomsko teorijo, ki se imenuje kozmološki princip.
Kozmološki princip pravi, da je vesolje homogeno in izotropno, kar pomeni, da bi moral opazovalec pri pogledu v katerokoli smer večidel videti praktično enak prizor. Znanstveniki so bili prepričani, da bo Hubblovo južno globoko polje zaradi kozmološkega principa na las podobno prvencu in niso se zmotili.
(Ogled fotografije v polni velikosti)
Ultra in ekstremno
Vesoljski teleskop Hubble je v poznejših letih ustvaril še dve globoki polji.
Med septembrom 2003 in januarjem 2004 je fotografiral regijo vesolja, ki je bila približno za polovico večja od prikazane v globokem polju leta 1995.
Nastalo je Hubblovo ultragloboko polje (ali Hubble Ultra-Deep Field), pogled več 13 milijard v preteklost, saj vsebuje galaksije, ki so nastale od 400 do 800 milijonov let po Velikem poku, dogodku, ki je po prepričanju znanstvenikov sprožil širjenje vesolja. V Hubblovem ultraglobokem polju je približno deset tisoč galaksij.
(Ogled fotografije v polni velikosti)
Hubble je leta 2012 dosežek izboljšal za več kot 5.500 galaksij, pa čeprav je bilo območje, ki ga je fotografiral, za petino manjše od prejšnjega.
Hubblovo ekstremno globoko polje (ali Hubble eXtreme Deep Field) je najostrejši in obenem najgloblji pogled v vesolje do zdaj. Med več kot 15.500 galaksijami na fotografijah je ogromno antičnih, nastale so pred 13,2 milijarde let. Številne galaksije v Hubblovem ekstremno globokem polju so tako slabo vidne, da bi jih ljudje lahko videli le, če bi imeli desetmilijonkrat občutljivejši vid.
