SiolNET. Novice Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Naslednjič, ko boste jezni na ves svet, pomislite na to fotografijo

0

termometer

Fotografija Zemlje nazorno pokaže, kako nepomembna je vsaka naša težava, ko jo primerjamo z brezmejnostjo vesolja. 14. februarja 1990 jo je z oddaljenosti šest milijard kilometrov posnel Voyager 1.

Bleda modra pika (angleško The Pale Blue Dot) je ime fotografije našega planeta z največje oddaljenosti do zdaj. Med zapuščanjem Osončja jo je na današnji dan pred 26 leti posnela raziskovalna sonda agencije Nasa Voyager 1. Od Zemlje je bila takrat oddaljena več kot šest milijard kilometrov.

Fotografija velja za enega najboljših pokazateljev majhnosti človeka in njegovega domovanja v vesolju. Zemlja je na izvirniku, ki ga je Nasa sestavila iz treh fotografij, predstavljala manj kot petino ene slikovne pike (ali piksla). Trije pasovi svetlobe na fotografiji, Zemlja je v skrajno desnem, so grafična anomalija, posledica lomljenja in odboja sončnih žarkov od kamere plovila Voyager 1.

Vesoljski raziskovalec ob uradnem koncu misije posnel še skupinsko fotografijo Voyager 1 je ameriška vesoljska agencija Nasa proti Jupitru in Saturnu poslala septembra 1977. Plinasta velikana je dosegel v letih 1979 (Jupiter, 5. marec) in 1980 (Saturn, 22. avgust), med drugim je preučeval tudi Saturnovo največjo luno Titan.

Samo dva meseca in pol po začetku poti je Voyager 1 prehitel sestrsko sondo Voyager 2, ki je bila namenjena v isto smer, a po daljši poti, saj je pozneje obiskala še Uran in Neptun.

Nasa je uraden konec misije Voyager 1 razglasila novembra 1980. Takrat se je začela podaljšana misija, saj se je Voyager 1 začel približevati heliosferi, zunanjemu sloju Osončja, in vstopati vanjo.

Ko je bila sonda od Zemlje oddaljena približno šest milijonov kilometrov, ji je Nasa februarja 1990 ukazala, naj svoj sistem kamer še zadnjič obrne v središče solarnega sistema in naredi serijo fotografij. Nastal je tako imenovani družinski portret planetov v Osončju, eden od njih pa je tudi Bleda modra pika.

To se morda ne bi zgodilo brez prigovarjanja znanstvenika Carla Sagana, ki je tisti čas veljal za enega najvplivnejših astronomov na svetu. Naso je za skupinski portret Osončja prosil že ob koncu prvega dela misije Voyager 1 leta 1980. Ko so na vesoljsko agencijo pritisnili še številni drugi znanstveniki, je Nasa Saganu vendarle ustregla. Za še zadnje fotografiranje Osončja se je zavzel tudi takratni prvi mož Nase Richard H. Truly.

Dan, ko se je Zemlja nasmehnila Še ena zelo znana fotografija, ki je prav tako kot Bleda modra pika odslikava naše majhnosti v primerjavi s širnim vesoljem, je Dan, ko se je Zemlja nasmehnila (spodaj). 19. julija 2013 jo je med sončnim mrkom v Saturnovem planetarnem sistemu posnela raziskovalna sonda Cassini.

Katera svetla pika je Zemlja in kaj so druge pike?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin