SiolNET. Digisvet Novice
7,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Elon Musk razkril, kaj je v največji tajnosti delal zadnji dve leti

7,83

termometer

Elon Musk
Elon Musk velja za podjetnika, ki rešuje velike probleme človeštva. Med drugim velja za enega od utemeljiteljev sodobnega spletnega bančništva (PayPal), sodobnega serijskega električnega avtomobila (Tesla), cenejših prevozov tovora in morda kmalu tudi posadke v vesolje (SpaceX). Odpraviti želi tudi dolge potovalne čase (Hyperloop in Boring Company), z Neuralinkom pa želi zagotoviti, da bo lahko človeštvo živelo v sožitju z umetno inteligenco, ko ta postane pametnejša od nas. Foto: Getty Images

Velepodjetnik Elon Musk, oče električnih avtomobilov Tesla in vesoljske družbe SpaceX, je leta 2016 na skrivaj ustanovil podjetje Neuralink, javnost pa je zanj izvedela šele spomladi 2017. O Neuralinku smo dolgo vedeli zgolj to, da želijo v podjetju razviti učinkovit način za prenos človeških misli v računalnik. Po več kot dveh letih popolnega molka so zdaj končno pokazali, kaj vse jim je že uspelo narediti. 

Elon Musk Mlad Digisvet Kje je Elon Musk dobil dovolj denarja za vse svoje nore projekte?

Podjetje Neuralink je razvilo način, kako v možgane vsaditi na tisoče zelo tankih vlaken in jih povezati z mikročipi, ki bodo lastniku možganov omogočali hitro komunikacijo z računalniki in drugimi povezanimi napravami samo z uporabo misli, so razkrili na včerajšnji tiskovni konferenci, prvi po več kot dveh letih medijskega molka, ki si jo je bilo mogoče v živo ogledati na spletni strani YouTube

Tehnologijo so že uspešno preizkusili na živalih, Elon Musk, ustanovitelj Neuralinka, pa upa, da bodo prve človeške poskusne zajčke z dovoljenjem FDA (zvezna agencija ZDA za hrano in zdravila) z njo opremili že prihodnje leto. 

Prve preizkuse so pri Neuralinku opravili na podganah in, to je Elon Musk (na fotografiji drži mikrofon) že razkril, pa pravzaprav še ne bi smel, na opicah. "Imamo opico, ki je računalnik upravljala samo s svojimi možgani," je na torkovi tiskovni konferenci Neuralinka povedal Musk in si prislužil neodobravajoč komentar enega od svojih glavnih inženirjev (v beli srajci), ki je napol v šali in napol zares dejal, da je "mislil, da tega danes še ne bomo razkrili, ampak zdaj je, kar je." Prve preizkuse so pri Neuralinku opravili na podganah in, to je Elon Musk (na fotografiji drži mikrofon) že razkril, pa pravzaprav še ne bi smel, na opicah. "Imamo opico, ki je računalnik upravljala samo s svojimi možgani," je na torkovi tiskovni konferenci Neuralinka povedal Musk in si prislužil neodobravajoč komentar enega od svojih glavnih inženirjev (v beli srajci), ki je napol v šali in napol zares dejal, da je "mislil, da tega danes še ne bomo razkrili, ampak zdaj je, kar je." Foto: Neuralink / Posnetek zaslona

Kako vse skupaj deluje?

Neuralink namerava v možgane vsaditi od lasu veliko tanjša vlakna z elektrodami, ki bodo zaznavala aktivnost možganskih nevronov in jih posredovala podkožnim čipom. 

Elon Musk pravi, da so vlakna velika približno tako kot nevroni. "Če v možgane že tlačiš tujke, potem naj bodo vsaj majhni oziroma naj bodo podobni stvarem, ki so že tam," se je pošalil na tiskovni konferenci. Elon Musk pravi, da so vlakna velika približno tako kot nevroni. "Če v možgane že tlačiš tujke, potem naj bodo vsaj majhni oziroma naj bodo podobni stvarem, ki so že tam," se je pošalil na tiskovni konferenci. Foto: Neuralink / Posnetek zaslona
Ti bodo električne signale raztolmačili in jih poslali do brezžične enote za uporabnikovim ušesom, ki bo komunicirala z računalnikom ali pametnim telefonom.

Z možgani bo mogoče hkrati povezati več kot 10.000 vlaken (po 1.024 na vsakega od največ desetih podkožnih čipov), kar je veliko več od drugih sistemov, ki jih za stimulacijo delov možganov danes uporabljajo določeni posamezniki, na primer Parkinsonovi bolniki.

Čip in umetna možganska vlakna v primerjavi s kovancem za en ameriški cent. Posamezno vlakno je približno štirikrat tanjše od človeškega lasu. Čip in umetna možganska vlakna v primerjavi s kovancem za en ameriški cent. Posamezno vlakno je približno štirikrat tanjše od človeškega lasu. Foto: Neuralink / Posnetek zaslona
Za vsaditev vlaken v možgane je Neuralink v sodelovanju z vrhunskimi nevrokirurgi, kot je Matthew MacDougall, razvil posebnega robota, ki je vsaj za zdaj videti kot šiviljski stroj iz grozljivke.

Robotski kirurg (desno) je videti strašljivo, a pri Neuralinku upajo, da bo vsaditev umetnih vlaken v človeške možgane z robotom sčasoma postala tako rutinski postopek kot danes laserska odprava dioptrije. Robotski kirurg (desno) je videti strašljivo, a pri Neuralinku upajo, da bo vsaditev umetnih vlaken v človeške možgane z robotom sčasoma postala tako rutinski postopek kot danes laserska odprava dioptrije. Foto: Neuralink / Posnetek zaslona
Robot bo v človeško lobanjo za vsaditev vlaken izvrtal luknje s premerom manj kot enega centimetra in jih po končanem posegu zapolnil tako, da bodo manjše od dveh milimetrov. 

demenca. Alzheimerjeva bolezen, Adam Digisvet "Večina misli, da je demenca usoda – in to je to. Pa ni res!"

Neuralinkova rešitev bo sprva namenjena ljudem, ki imajo iz različnih razlogov poškodovano hrbtenjačo, zaradi česar ne morejo uporabljati rok in nog.

Omogočila jim bo učinkovitejši ter predvsem hitrejši nadzor računalnikov in pametnih telefonov, na primer, kasneje, ko in če bo tehnologija za zunanjo stimulacijo hrbtenjače napredovala dovolj, pa morebiti tudi povrnitev določenih telesnih funkcij. 

Takole so na primeru človeka videti vsajeni snopi vlaken z elektrodami in podkožni čipi. Takole so na primeru človeka videti vsajeni snopi vlaken z elektrodami in podkožni čipi. Foto: Neuralink / Posnetek zaslona

A olajšanje življenja invalidom je zgolj majhen prvi korak v Muskovem velikem načrtu za prihodnost Neuralinka.

Ena glavnih, če ne kar glavna motivacija za njegovo misijo vzpostavitve stalnega komunikacijskega kanala med človeškimi možgani in sodobno tehnologijo je namreč Muskov velik strah pred umetno superinteligenco, katere pojav je po mnenju ogromno znanstvenikov le še vprašanje časa

Novice Musk: Umetna inteligenca je nevarnejša od atomskih bomb

Elon Musk je namreč že večkrat izrazil skrb, da bi človeštvo ob vzponu umetne superinteligence, torej umetne inteligence, ki bi bila pametnejša od ljudi, ali začelo močno zaostajati na intelektualni ravni, kar je zelo verjetno tudi po mnenju svetovno znanih futurologov, kot je Ray Kurzweil, ali pa celo izumrlo.

Kot je Musk dejal na tiskovni konferenci, bo vsakršna umetna superinteligenca, tudi če bo povsem benigna, kar pomeni, da ljudem ne bo škodovala, sposobnosti ljudi prehitela tako ali tako. "Tole bo zvenelo čudno, a tehnologije, kot je ta, ki jo razvija Neuralink, bo človeštvu omogočila živeti v sožitju z umetno superinteligenco," je svoje mnenje o prihodnosti izrazil Musk.

Pri Neuralinku ne skrivajo dejstva, da so pri njihovem delu nujni poskusi na živalih. Musk je sicer poudaril, da za podgane skrbijo lepo, a se obenem tudi morda malce neposrečeno pošalil, da jim je sodelovanje pri poskusih Neuralinka priskrbela karma, ker so v srednjem veku Evropi prinesle kugo. Pri Neuralinku ne skrivajo dejstva, da so pri njihovem delu nujni poskusi na živalih. Musk je sicer poudaril, da za podgane skrbijo lepo, a se obenem tudi morda malce neposrečeno pošalil, da jim je sodelovanje pri poskusih Neuralinka priskrbela karma, ker so v srednjem veku Evropi prinesle kugo. Foto: Neuralink

Prepričan je tudi, da se bodo milijoni ljudi slej ko prej odločili za tehnološko nadgradnjo svojih teles. "Ne bo se zgodilo čez noč, trajalo bo zelo dolgo, a menim, da je to nekaj, kar bo močno vplivalo na nadaljnji razvoj civilizacije," je še dejal Musk.

Preberite tudi:

Novice Musk: Umetna inteligenca bi lahko ljudi izbrisala skupaj z neželeno e-pošto robot umetna inteligenca Digisvet "Umetna inteligenca niso roboti, ki bodo zavladali človeštvu" Kim Kardashian Digisvet Zlovešče besede Kim Kardashian napovedale obdobje negotovosti zdravnik halja Novice Umetna inteligenca: Slovenci smo v nekaterih nišah v svetovnem vrhu

 

Komentarji

14

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Power2People / 17.07.2019. ob 20:30 +4 - 1

    Ljudje ki še splh nismo dopolnili niti 40 let se lahko spominjamo svoje mladosti in takrat ni bilo ne interneta, ne mobilnih telefonov ne računalnikov. In potem se je začelo Spectrun, Commodor, prvi mobilni dial up internet in čez 20-25 let imamo mobilne telefone preko katerih gledamo TV s prenosom podatkov preko zraka... Če bi 20-25 let nazaj to rekel bi se samo smejal. Tako da tele nadgradnje to ni prihodnost 40-50 let to je prihodnost 5-10 let makimum! Čas in napredek tečeta vse hitreje.

    +4 - 1
  • avtobusar / 18.07.2019. ob 05:44 +4 - 1

    Dokler ni bilo računalnikov, je človek živel v skladu z naravo in svojimi sposobnostmi. Sedaj ga računalniki silijo v več kot zmore, zato se pojavljajo izgorelost, travme in ostale bolezni. V srednjem veku so take genialce skurili na grmadi. Mogoče so imeli celo prav. Že od nekdaj sem prepričan, da bo začetek konca sveta takrat, ko bo stroj pametnejši od človeka.

    +4 - 1
  • paleoknives / 18.07.2019. ob 10:23 +2 0

    Hja, človek je žival, ki svoj napredek enači s tehnologijo, ki jo je ustvaril. Ampak to je vse skupaj tako krhko, da se tega sploh ne zavedamo. Prav tako se ne zavedamo, kako smo od tehnologije postali življensko odvisni (pa ne mislim facebooka, twiterja...). Ena sama močnejša sončna nevihta pa gre vse skupaj v ... maloro ... z nami vred.

    +2 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin