Torek, 13. 12. 2016, 20.17
6 let, 7 mesecev
Bill Gates: Donald Trump je lahko novi Kennedy
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,90
3
Ustanovitelj računalniškega podjetja Microsoft in najbogatejši človek na svetu Bill Gates je po telefonskem pogovoru z novoizvoljenim predsednikom ZDA povedal, da bo Donald Trump kot voditelj države spodbujal inovacijo. Primerjal ga je z nekdanjim priljubljenim predsednikom Johnom F. Kennedyjem.
Bill Gates je z Donaldom Trumpom med opisanim telefonskim klicem govoril sploh prvič v življenju.
Bill Gates je s Trumpom govoril o moči in potencialu inovacije. Strinjala sta se, da mora ta postati temelj prihodnosti ZDA, je Bill Gates povedal za ameriški medij CNBC. Poudaril je tudi, da Donaldu Trumpu danes niso všeč številne stvari, zato bo spodbujanju inovacije na vseh področjih, od šolstva do energetike, namenil posebno pozornost.
"Menim, da bo Trumpova administracija umaknila številne regulatorske ovire, ki danes zavirajo inovacijo," je dejal Bill Gates in Donalda Trumpa primerjal s Kennedyjem. "Trumpa bodo ZDA pri spodbujanju inovacije podprle podobno, kot so nekdaj pri načrtih za vesoljske misije podprle predsednika Kennedyja."
Je Bill Gates izbral napačno primerjavo?
Bill Gates je rekel, da ga Trump spominja na Johna F. Kennedyja, ker je temu uspelo ameriške državljane navdušiti nad inovacijo: pristankom prvega človeka na Luni in njegovo varno vrnitvijo nazaj na Zemljo.
John F. Kennedy je veljal za enega od najbolj priljubljenih ameriških predsednikov. Umrl je po atentatu 22. novembra 1963.
Pa je JFK-ju to res uspelo? Vesoljski program Apollo, katerega glavni cilj je bil doseči prav to, človeka spraviti na površje Lune, in ki se je začel leta 1961, ni nikoli imel večinske podpore ameriške javnosti (vir: Space.com). Po mnenju ljudi je bil Apollo predrag.
Program Apollo je do misije Apollo 11, ki je na Luno leta 1969 vendarle postavila Neila Armstronga in Buzza Aldrina, v povprečju podpiralo od 35 do 45 odstotkov Američanov.
Ameriški astronavt Buzz Aldrin, drugi človek, ki je hodil po Luni, 20. julija 1969.
Tudi ob zgodovinskem pristanku na Luni je bila podpora raziskovanju vesolja komaj kaj večja od polovične. Samo 53 odstotkov Američanov je takrat menilo, da je bil zgodovinski dogodek vreden večmilijardnega proračuna.
3