Kaj se bo s 3D-tiskalniki dogajalo v prihodnjih petih letih?

3D-tiskalnik v vsako šolo in slabo polovico gospodinjstev Tridimenzionalni tiskalniki bodo na razvitem Zahodu podobno kot osebni računalniki v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja najprej našli pot v sleherno šolo, nato pa še v vsako učilnico in postali eden od temeljev osnovno- in srednješolskega izobraževanja na področju računalništva in naravoslovnih ved. Prvi pogoj za revolucijo zahodnega šolstva s 3D-tiskalniki – konkretno znižanje cen – je praktično v zadnji fazi izpolnitve, drugi – programi za didaktično uporabo – pa je v teku že nekaj časa. Na področju tovrstne reorganizacije učnega sistema trenutno prednjačijo ZDA, kjer podjetje MakerBot šole s 3D-tiskalnik opremlja že nekaj mesecev.

Zmanjšanje stroškov laserskega tiskanja s kovinami Cena naprav, ki omogočajo tridimenzionalno tiskanje z umetnimi smolami, se je v zadnjih letih z več deset tisoč ameriških dolarjev ali evrov spustila pod petstotak, enako pa se bo zgodilo s tiskalniki, ki za izdelavo model(čk)ov uporabljajo postopek laserskega sintranja (zgoščevanja materiala s segrevanjem) kovinskega prahu. Kakovostnejše in poceni 3D-tiskanje s kovinami bo po pričakovanjih poznavalcev področja odprlo številna nova tržišča, a obenem povzročilo tudi strah pred izgubo delovnih mest na področjih, kot je orodjarstvo.

Natisnjen bo delujoč človeški organ Raziskovalci na področju medicine so že pred časom uspešno natisnili skupke človeških celic, pri ustanovi Organovo pa celo trdijo, da bodo s 3D-tiskalnikom še letos izdelali popolnoma funkcionalna človeška jetra. Največja ovira, s katero se pri izumljanju 3D-natisnjenih kritičnih komponent človeškega telesa sooča raziskovalna medicina, ni reprodukcija tkiva, temveč metodologija tiskanja krvožilnega omrežja znotraj posameznih organov. "Ko presekamo ta gordijski vozel, bo napredek v medicini sunkovit," pravijo strokovnjaki.

Lonček bodo pristavili največji Jasno je, da norije s 3D-tiskalniki ne nameravajo zamuditi velika imena na področju klasičnega papirnatega tiska za zasebne in poslovne uporabnike, kot so Epson, Hewlett-Packard in Canon, a rastoča tehnologija bo skoraj zagotovo pritegnila tudi gigante sektorja IT, kot so Google, Microsoft in Apple.

Prvi in drugi bi namreč lahko gradila na informacijskem vidiku 3D-tiskanja – primer je spletna stran Thingiverse, ki skladišči na tisoče načrtov za izdelavo modelčkov, uporabniki pa jih lahko prenesejo na svoje osebne računalnike in nabrizgajo s svojim 3D-tiskalnikom. Applova moč leži v kreaciji naprav, ki potrošnikom sporočajo "Kupi me!", obenem pa so zanesljive in ponujajo izvrstno uporabniško izkušnjo, čakamo pa tudi na spletnega trgovinskega titana (mogoče Amazon ali eBay), ki bo tekmoval s podjetjem Shapeways – ta kupcem namreč ponuja tisk in dostavo izbranega predmeta.

Umor z natisnjenim orožjem O tisku in uspešnem testu 3D-pištole smo poročali že lani, strokovnjaki in varuhi zakona pa so prepričani, da bo tovrstno orožje kmalu uporabljeno v zločinu. Čeprav je s trenutnimi 3D-tiskalniki z razumnimi cenami težko izdelati strelno orožje iz plastičnih mas, ki bi udarno silo projektila vzdržalo več kot enkrat, se bo situacija spremenila s stroškovno ugodnejšimi tiskalniki, ki temeljijo na laserskem sintranju kovin.

Državne oblasti bodo z vsesplošno dostopnostjo naprav, ki med drugim omogočajo tudi izdelavo naprednejšega in bolj robustnega orožja, soočene s precej težavno regulacijo uporabe zmogljivejših 3D-tiskalnikov. Novi zapleteni zakoni, s katerimi bo treba zlorabo ene najhitreje se razvijajočih tehnologij 21. stoletja zatreti v kali in obenem pustiti prosto pot nadaljnjemu inoviranju, so praktično neizogibni.