Torek, 4. 10. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Zakaj je Slovenec v Parizu svoj avtomobil pustil doma in ga tam le najema
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,98
1
Dvomilijonski Pariz se proti prometni gneči in onesnaženju bori z učinkovitim javnim prometom in že močno razširjenim sistemom souporabe vozil (car sharing). V sistem je vključenih že 127 tisoč ljudi, ki imajo v francoski prestolnici na voljo že skoraj štiri tisoč avtomobilov. "Avtomobil najamem do desetkrat mesečno," nam je ob obisku Pariza zaupal tam živeči Slovenec.
V Parizu živi več kot dva milijona ljudi in kljub razvitemu javnemu prometu so tovrstni prometni zamaški del tamkajšnjega vsakdana. Prav zaradi takih prizorov in dragih parkirnin veliko Parižanov nima svojega lastniškega avtomobila.
Pet korakov za preizkus "car sharinga" v Ljubljani: od registracije do iskanja, vožnje in plačila
Med obiskom avtomobilskega salona v Parizu smo se na lastne oči prepričali tudi v učinkovitost tamkajšnjega javnega prometa. Francoska prestolnica je z 2,1 milijona prebivalcev že pred leti postala skoraj neobvladljivo natrpana z avtomobili in zato so mestne oblasti iskale učinkovitejše oblike prevoza. Danes turisti in Parižani dnevno uporabljajo hitre vlake, kot je tako imenovani RER, metroje, avtobuse, souporabljajo električne avtomobile, električne skuterje in kolesa, pozabili pa niso niti na taksiste. Z nekaj sreče je mogoče v Parizu ujeti tudi prevoznika, ki je del v Franciji nadvse osovraženega Uberja.
Podzemna železnica tudi v Parizu omogoča hitro potovanje po središču mesta, obenem pa Pariz povezuje tudi s predmestjem in letališči.
S hitrim vlakom do mesta petkrat ceneje kot s taksijem
Iz letališča Charles De Gaulle smo se v središče Pariza v dobre pol ure pripeljali s hitrim vlakom RER. Vožnja je stala deset evrov, enaka vožnja s taksijem bi bila vsaj petkrat dražja. Tako kot v velikih mestih, ki imajo razvit sistem podzemne železnice, je cenovno ugodno, časovno učinkovito in preprosto po mestu potovati tudi z ostalimi vlaki v sklopu podzemnega sistema. Posamezna karta stane 2,5 evra, z njo pa je mogoče med vlaki na poti do želenega cilja tudi prestopati.
Sistem avtomobilske souporabe oziroma "car sharinga" Autolib v Parizu deluje pet let, razširil pa se je tudi že na nekatera druga mesta, kot sta Lyon in Bordeaux. V Parizu je v sistemu že skoraj štiri tisoč električnih vozil proizvajalca Bollore.
Uporabnik prisloni kartico, nato se mu odpre loputa s polnilnim kablom.
Po Parizu vozi že skoraj štiri tisoč vozil "car sharinga" Autolib
Medtem ko v Ljubljani še čakamo na poln začetek delovanja sistema souporabe električnih avtomobilov, je ta v Parizu realnost že pet let. V sistem Autolib so vključeni majhni električni avtomobili bluecars proizvajalca Bollore.
Letos julija je bilo vanj vključenih že skoraj štiri tisoč vozil, ima pa skoraj 127 tisoč registriranih uporabnikov. Ti lahko v Parizu in predmestju avtomobile vzamejo in vrnejo na nekaj več kot tisoč postajah, dodatno pa imajo znotraj mesta na voljo še skoraj šest tisoč polnilnih postaj.
Aplikacija omogoča enostavno iskanje prostih avtomobilov. Predvsem ob prometnih konicah prostega avtomobila ni lahko poiskati.
Zaradi gneče in dragih parkirnih mest lastniški avtomobil v Parizu izgublja pomen
"Pariz je veliko mesto in če imaš srečo, se od predmestja v središče z avtomobilom pripelješ v pol ure. Večina ljudi svojega avtomobila nima, saj so avtomobili Autoliba odlična dopolnitev podzemne železnice," nam je povedal Slovenec Miha Lenič, ki že dve leti živi in dela v predmestju Pariza.
Registracijo je mogoče opraviti prek spleta ali pa tudi na eni izmed lokacij na ulicah mesta. Tam je mogoče tudi poskenirati potrebne dokumente, kot je na primer vozniško dovoljenje. Redna cena celoletne naročnine je 120 evrov, a v našem primeru smo po registraciji že naslednji dan dobili ponudbo s popustom in celoletno naročnino za 80 evrov. Sistem je sicer manj primeren za turiste, saj se v sistem ni mogoče prijaviti le za nekaj dni, temveč je treba plačati celoletno naročnino.
Autolib ima skoraj 127 tisoč registriranih uporabnikov. Ti lahko v Parizu in predmestju avtomobile vzamejo in vrnejo na nekaj več kot tisoč postajah.
Že od poletja sistem souporabe avtomobilov deluje tudi v Ljubljani. Testno obdobje se končuje, sistem AvantGo bo po naših informacijah javen že ta mesec.
"Najem avtomobila ugoden, ko se z njim pelje več ljudi"
"Uporabniška izkušnja je zelo preprosta, saj je parkirnih mest s temi avtomobili veliko, vseeno pa jih ob prometnih konicah ljudje pogosto razgrabijo. Cena je ugodna, če se v avtomobilu pelješ še z nekom. Avtomobil je mogoče rezervirati do pol ure vnaprej, parkirno mesto pa za eno uro vnaprej. Vozila imajo slabih 200 kilometrov dosega, kar zadostuje za mestno vožnjo," dodaja Lenič, ki pa priznava, da cene vseeno niso tako nizke in da jih je treba razumeti kot alternativo lastništvu avtomobila in z njim povezanih stroškov.
"Najem avtomobila je odličen predvsem za kratke razdalje in primere, ko se z njim pelje več oseb. Na ceno vpliva tudi gneča na cesti. V zadnjem času so me štiri nekoliko daljše vožnje stale že skoraj sto evrov. Ena ura vožnje stane 12 evrov in če se znajdeš v gneči, se strošek hitro poveča. Ko sem se z njim peljal v Ikeo, me je najem stal okrog 60 evrov. Autolib uporabljam od petkrat do desetkrat na mesec in nanj gledam predvsem kot eno izmed vrst javnega prometa. V službo hodim peš, v središče mesta pa se odpeljem z vlakom. Po osmi uri zvečer je že bolj smiselno najeti avtomobil, saj se takrat promet v mestu že sprosti," dodaja Lenič.
V Parizu so cesto ob Seni zapirali vsako leto za en mesec, mestne oblasti jo zdaj želijo zapreti za vselej. Po tej cesti je dnevno v povprečju vozilo 44 tisoč vozil.
Pariška županja Anne Hidalgo poskuša zmanjšati količino avtomobilov na ulicah francoske prestolnice, kar bi imelo vpliv tudi na boljše ozračje v mestu.
Pariška županja bi omejila promet, polovica Parižanov odločitvi nasprotuje
Tik pred začetkom avtomobilskega salona, ki je v Pariz za pol meseca postavil v središče svetovne avtomobilske industrije, so mestne oblasti odobrile načrt, s katerim bodo del prometnice ob Seni zaprli za avtomobile. Odprta bo le še za kolesarje in pešce, pariška županja Anne Hidalgo pa je odločitev označila za zgodovinsko.
Nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da načrt zaprtja podpira 55 odstotkov prebivalcev francoske prestolnice. Skoraj 19 tisoč ljudi je podpisalo peticijo v prid zaprtju, medtem pa je avtomobilsko združenje zbralo 12 tisoč podpisov članov, ki temu nasprotujejo.
Pariz se bojuje proti onesnaženju in zato za promet zapira ulice
Prepoved avtomobilov bo veljala na 3,3 kilometra dolgi cesti na desnem bregu Sene, kjer so dnevno v povprečju našteli okrog 43 tisoč vozil. Hidalgova je svoj program boja proti onesnaženju poimenovala Paris Respire (Pariz diha). Program vključuje tudi zaprtje Elizejskih poljan za promet vsako prvo nedeljo v mesecu. Ob nedeljah in javnih praznikih je za pešce in kolesarje rezerviranih še približno devet drugih poti.
Pariz po onesnaženosti zraka pogosto krši evropske norme, občasno se lahko neslavno pomeri celo s pogosto kritiziranima Pekingom in Šanghajem. Po ocenah zdravnikov v mestu zaradi onesnaženega zraka vsako leto umre 2.500 ljudi, 6.600 žrtev naj bi ta težava terjala na širšem pariškem območju.
1