Nedelja, 8. 12. 2019, 4.00
5 let
Digitalna avtocesta, 1. del
Nihče, ki izdeluje in prodaja avtomobile, si ne želi tega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,94
4
Danes so vse bolj redki avtomobili, kjer je ob ugasnjenem motorju še mogoče videti podatek o najvišji izpisani hitrosti na merilniku. Danes je ta podatek povsem obstranski, nekoč je bil stvar prestiža.
Da bi začeli avtomobile kupovati kot prek Excelove tabelice, racionalno, premišljeno in brez čustev. Ker se svet avtomobilov hitro spreminja, čaka proizvajalce in trgovce trda naloga, kako z vse bolj električnimi (in nekoč samovozečimi) avtomobili še naprej navduševati, igrati na karto otroških sanj in vrniti posterje avtomobilov na stene otroških sob. "Koliko ima ta na 'števcu'" in "koliko 'konjev' ima ta?" smo se nekoč spraševali kot najstniki.
Kot osnovnošolec sem v osemdesetih letih zvedavo hodil okrog športnih avtomobilov, pritisnil nos ob njihovo levo stransko steklo, si z rokami zakril stransko svetlobo in pogledal tja na sveto "armaturko", koliko ima ta avtomobil "na števcu". To je bil podatek, merilo in ključen parameter, ki je mladini v navdušenih pogovorih izpostavljal tiste še posebej mikavne avtomobile. Podatek o številu na koncu polkrožnega merilnika hitrosti je bil za fante, ki so navdušeno zbirali tudi spominske avtomobilske kartice z izpisanimi tehničnimi podatki, nepogrešljiv. Pravi draž za sanje o tem, kaj bomo vozili, ko bomo nekoč veliki.
Pozabite na pogled skozi okno in zvedav pogled na merilnik hitrosti. Ti danes postajajo digitalni in ko je avtomobil ugasnjen, se ne vidi ničesar.
Nato je postal pomemben podatek o "konjih". Uradna slovenska merska enota za moč so sicer kilovati, a tako pravilno izraženih številk ni dobro razumel pravzaprav nihče. Avtomobilski svet je bil še preprost. Tudi največji proizvajalci so imeli le nekaj različnih modelov in tako si za tiste najbolj mikavne, dinamične in športne med njimi tudi ni bilo tako težko zapomniti moči motorjev. Za navdušence, tako kot tisti predhodni "koliko ima na števcu?", je bil to spet ključen podatek.
Trideset let pozneje je postalo dojemanje avtomobilov zelo drugačno. Bolj kot osnovni pojem mobilnosti in tehnične kulture so to postali elektronski "gadgeti" na štirih kolesih. Nepogrešljiva postaja stalna povezanost avtomobila z internetom, da zna tako potnikom predvajati internetno glasbo, "online" podatke o prometnih zastojih, celo nudenje storitev videa na zahtevo v avtomobilu ni tabu tema. Pač skladno s hitrostjo današnjega življenja.
Koliko lastnikov tesle model 3 ve, kako močan je njen motor? Vse pomembnejši so drugi parametri avtomobila. In mimogrede, pri enojnem motorju ima ta moč 211 kilovatov.
Ta preobrat je še največji pri električnih avtomobilih. Tam ne slišimo več vprašanja "koliko ima na števcu?", pomembni so novi pojmi, kot so kilovatne ure (kapaciteta baterije), kilovati (moč motorja, moč polnjenja), temperatura baterije (vpliv na moč polnjenja), doseg z enim polnjenjem, veliko govorimo o enosmernem in izmeničnem električnem toku, o amperih, domačih varovalkah in podobno.
Upam si trditi, da velika večina kupcev nove tesle 3 sploh ne ve, koliko kilovatov ima njen pogon. Koliko ima kilovatov oziroma "konjev"? Če bi vprašali povprečnega lastnika tesle, bi najbrž skomignil z rameni in dejal: "Dovolj".
Dovolj za hipne pospeške in izjemno odzivnost, ki je zasluga drugačnega delovanja elektromotorja. Enako je tudi pri ostalih električnih avtomobilih. Tam se redki pogovarjajo o kilovatih, še manj o menjalnikih. Tudi v razvojnih ciklih vsaj del strojno izobražene delovne sile nadomeščajo programerji, torej strokovnjaki za "softvare". Povsem drugače kot pred 30 leti in več.
Pa tako drugačno dojemanje sploh ni vezano le na nove električne avtomobile. Celotna industrija se spreminja, racionalizira. Eno platformo si deli več proizvajalcev in pri nekaterih avtomobilih lahko dobimo vtis, da gre kljub njihovi splošni kakovosti in uporabnosti predvsem za dobro premišljen konfekcijski izdelek. Motorji so si vse bolj podobni oziroma celo enaki in v zadnjih letih je bilo pravih tehničnih preskokov, seveda če izvzamemo (vnovično) uveljavitev elektromotorja, bore malo. Mercedes z motorjem Renaulta ni nič več nenavadnega.
Bitka proizvajalcev, kdo bo v avtomobilu ponudil največji zaslon, se je razplamtela na naslednjo raven. To je primer vozila kitajske znamke Byton.
In če danes govorimo o največji tehnični revoluciji mobilnosti po Ottovem motorju, lahko v isti sapi govorimo tudi o enem največjih izzivov vseh avtomobilskih menedžerjev, razvojnikov, oblikovalcev, tržnikov in trgovcev. Kako spet navdušiti ljudi, predvsem tiste mlade, da bodo na stene poželjivo lepili posterje kultnih avtomobilov, zbirali kartice, kukali vanje skozi stranska okna in komaj čakali, da pri 18 letih opravijo vozniški izpit.
Nihče med naštetimi si namreč ne želi, da bi avtomobil postal zgolj racionalen predmet. Če avtomobil ne ostane nekaj strastnega, iracionalnega, poželjivega in tudi zavidljivega, potem jih na leto ne bodo več prodali po 80 milijonov in več. Padec prodaje, kot ga globalno analitiki napovedujejo letos (za okrog tri milijone vozil), v tem primeru ne bo nepričakovan. Marsikje po svetu se pojavljajo trendi, ko dela mladih ne zanima več lastništvo avtomobila, celo zanimanje za opravljanje vozniškega izpita je (vsaj ponekod) upadlo. In s tem povezani so vsi trenutni izzivi avtomobilskih trgovcev, ki so se začeli pripravljati na drugačno dojemanje avtomobilov. Na prodajo mobilnosti, ne lastniških vozil. Na vnovično navduševanje nad avtomobili.
Je tale novi Volkswagnov steber dovolj 'kul', da bo prepričal voznike za prehod na alternativni pogon?
Mnogi avtomobilski proizvajalci danes zatiskajo pas. Stroški novih pogonov in celoten prehod na novo generacijo dojemanja avtomobilov bo drag za vse. Nekaterim pa kljub temu tudi z novimi alternativnimi pogoni uspeva spodbujati potrošniško strast. Najboljši primer je Tesla, ki svoje električne avtomobilske "iPhone" tako uspešno prodaja tudi zaradi čustev, poguma in vizionarstva. Med tradicionalnimi velikoserijskimi proizvajalci jim je do zdaj še najbližje prišel Volkswagen, in to z novim električnim ID.3, ki smo ga pretekli teden prvič videli v Ljubljani. Zdi se kot avtomobil, ki bi lahko dobil dragoceni "kul" faktor. Dinamično oblikovan, evolucijsko nadpovprečno prostoren, tehnično napreden, ravno prav digitalen. Danes so bolj "kul" kot že osma generacija golfa, ki česa bistveno novega niti nima več ponuditi.
Zavedam se, da vsi avtomobilov ne kupujejo in niti ne dojemajo tako. Toda osebno bi se težko prepričal, da namenim nekaj deset tisoč evrov za avtomobil, ki mi zjutraj ne bi izrisal nasmeška. Ki bi ga po nakupu hladno pustil na parkirišču, namesto da bi se še nekaj dni po prevzemu ključev navdušeno vozil naokrog. Obstaja več takih avtomobilov, a so v ponudbi današnjega trga vsaj zame v veliki manjšini.
4