Sobota, 15. 12. 2018, 4.00
5 let, 11 mesecev
Ozadje obiska predsednika FIA Jeana Todta v Sloveniji
Edini v Evropi: Razlogi, da ta asfalt v Sloveniji ne živi
Slovenija ostaja edina država v Evropi brez pravega avtomobilskega dirkališča, ki je po besedah predsednika FIA Jeana Todta lahko pomemben razvojni laboratorij prihodnje prometne varnosti. Zakaj še ni rešitve za trenutno le zakrpani objekt dirkaške steze v Gaju, s katerimi pristojnimi politiki se je Todt srečal in s katerimi se mu ni uspelo srečati v Ljubljani ter ali sta v ozadju dolgoletnih procesov res hrup in nejevolja domačinov ali pa gre v ozadju v resnici predvsem za neposredni avtomobilski posel.
Počasnost državnih mlinov, interesi lokalne skupnosti ali zgolj skrb za posel?
Kaj pravi evropska komisarka Violeta Bulc?
Jean Todt je Slovenijo obiskal zaradi regionalnega kongresa FIA, ki ga je Slovenija gostila prvič po 14 letih. Za njegovim vabilom je stala neposredno zveza za avtošport v Sloveniji AŠ2005, glavna tema obiska pa je bilo tudi tokrat dejstvo, da Slovenija v Evropi ostaja črna pika brez ustreznega avtomobilskega dirkališča. AŠ2005 v Gaju na Dolenjskem sicer ima v najemu zasilno stezo, a zaradi nerešenega dolgoročnega najema oziroma rešitve z državo tam ni investicijskega razvoja.
Todt: Avtošport je šov, a tudi laboratorij za prometno varnost prihodnosti
"Tudi tokrat smo se pogovarjali o tem. Zame je avtomobilski šport sicer šov, a tudi laboratorij za nove tehnologije. Kot predsednik FIA podpiram evropsko Vizijo 0, ki ima ničelno toleranco do smrtnih žrtev v prometu. Prek motošporta smo v preteklosti razvili veliko varnostnih elementov, ki so pozneje doprinesli k veliko varnejšim avtomobilom," je povedal Todt.
Predsednik AŠ2005 Anton Anderlič pred skico želene širitve objekta Gaj na Dolenjskem. Širitev predvideva daljšo stezo in dodatne površine za izvajanje najrazličnejših treningov in program varne vožnje. Ocena projekta se je gibala okrog 25 milijonov evrov.
Todt brez sestanka z Bratuškovo in Agencijo za varnost prometa
Todt se je v Sloveniji tako srečal s predsednikom Borutom Pahorjem, prav tako tudi z ministrom za šolstvo in šport Jernejem Pikalom (del tega je formalno tudi AŠ2005). Sestanka z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki je neposredno pristojno za prometno varnost v Sloveniji, mu ni uspelo imeti.
Todt je že njenemu predhodniku Petru Gašperšiču pred meseci položil na dušo, da bi morali v Sloveniji podpreti projekt resnega dirkališča in da ima tak objekt neposreden vpliv na prometno varnost. Todt prav tako ni imel sestanka s predstavniki Agencije za varnost v prometu (AVP), ki v Sloveniji koordinirajo aktivnosti za izboljševanje prometne varnosti.
"Vprašanje prihodnosti objekta Gaj je povsem v domeni ministrstva za obrambo," je bilo vse, kar nam je na temo usklajevanja z AŠ2005 in prihodnostjo avtomobilskega objekta v Gaju uspelo dobiti od infrastrukturnega ministrstva, pristojnega za promet.
"Ministrstvo za obrambo izvaja vse aktivnosti skladno s podpisanim dogovorom iz leta 2006 med takratnimi ministrstvi za promet, gospodarstvo, okolje in obrambo o ureditvi vsebin na območju letališča Cerklje ob Krki. Na podlagi tega dogovora je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je za območje Gaj določil dvonamensko vsebino. Za urejanje poligona varne vožnje je odgovorno ministrstvo za infrastrukturo," na drugi strani odgovarjajo z obrambnega ministrstva.
Predsednik FIA Jean Todt je včeraj obiskal tudi predsednika Boruta Pahorja ...
..., in Jerneja Pikala, ministra za šolstvo in šport. Pod njegovo okrilje spada tudi Zveza za avtošport Slovenije AŠ2005.
Avtomobilski poligon v primežu treh ministrstev?
Usoda dirkaške steze v Gaju je tako trenutno v domeni treh ministrstev. AŠ2005 kot zveza spada pod šolsko in športno ministrstvo, objekt je v lasti obrambnega, tematika prometne varnosti in izobraževanja voznikov pa v domeni infrastrukturnega ministrstva. Za AŠ2005 se izteka petletno obdobje najema objekta na Dolenjskem.
Pred leti so predstavili načrt širjenje steze in infrastrukturne ureditve objekta, a zaradi nerešenega dolgoročnega lastništva do zdaj še niso – izjemi sta bili preplastitev asfalta, postavitev novih ograj in robnikov – naredili potrebnega koraka naprej.
Anderlič čaka na razpis za dolgoročno ureditev stavbnih pravic
"Naše gradbeno dovoljenje je pravnomočno. Nekatere nam nasprotujoče skupine so se pritožile tudi na upravno sodišče, kar pa ne onemogoča naših del. Res je, izteka se petletno obdobje najema. Smo v dogovorih z obrambnimi in infrastrukturnim ministrstvom," pravi Anton Anderlič, predsednik AŠ2005 in vodja projekta gradnje objekta v Gaju.
Po njegovih besedah bi moralo objekt obrambno ministrstvo uporabljati v 20 odstotkih, infrastrukturno in šolsko ministrstvo pa oba pa 40 odstotkov časa. Od obeh vpletenih ministrstev ima Anderlič obljubo, da bodo pripravili javni razpis za tamkajšnje stavbne pravice za nadaljnjo obdobje več deset let. Podoben primer je bil tudi z objektom na Brdu pri Kranju, ki ga upravlja NZS.
"Vidim luč na koncu tunela. Obiskujejo nas inšpektorji, vsak dan, kar vpliva na hitro reševanje odprtih vprašanj. Letos je smola z menjavo vlade, kar spet zahteva dodaten čas," dodaja Anderlič.
V Gaju so do zdaj obnovili le asfaltno podlago, postavili so nove ograje in robnike. AŠ2005 se petletno obdobje najema izteka.
Avtomobilski objekti prinašajo tudi poslovne priložnosti, a taki promocijski dogodki zahtevajo tudi ustrezno infrastrukturo. Do zdaj je bilo v Gaju takih dogodkov dokaj malo, enega od teh so organizirali pri znamki Mini.
Zgodba nesojenega slovenskega dirkališča se ne odvija le na državni, temveč tudi na lokalni ravni. Po začetku najema objekta, najel ga je AŠ2005 oziroma njihovo podjetje Gaj AŠ, d. o. o., so bili sprva najbolj glasni nasprotniki takega sodelovanja, lastniki sosednjega dirkaškega objekta Raceland pri Krškem.
T Raceland pri Krškem sta z lastnimi sredstvi postavila Tomo in Domen Staut. ega sta z zasebnim denarjem in z veliko truda proti okoliškim nasprotnikom postavila Tomo in Domen Staut. Raceland je bolj namenjen kartingu kot resnemu avtomobilskemu dirkanju, tam pa imajo tudi poligon za treninge varne vožnje. Ti so bili tudi del razvoja objekta v Gaju in tamkajšnja širitev bi kajpak odnesla vsaj del strank prek avtoceste, v nekaj kilometrov oddaljen konkurenčni avtomobilski objekt. Povpraševanja po tečajih varne vožnje in najrazličnejših promocijskih dogodkih pa je danes v Sloveniji zelo veliko. Stautovim je šlo v nos predvsem dejstvo, da bi AŠ2005 na precej lahek način prišel do objekta z veliko potencialno vrednostjo, sama pa sta morala svojega postaviti v povsem drugih okvirjih.
Pred enim letom je bila glavni nasprotnik obnove objekta v Gaju lokalna civilna iniciativa, pod katero se je podpisalo 14 domačinov. Iniciativo je vodil znani domači "protestnik" Milan Baznik iz Hrastja pri Cerkljah, ki se je pred leti prek sodnih mlinov boril tudi proti obrambnemu ministrstvu, ki je vojaško letališče domnevno razširilo čez njegovo njivo. Baznikovi so pri gradnji želeli ukrepe za ublažitev negativnih vplivov hrupa, bencina, kemikalij, dima, nevarnih snovi in zagotavljanje požarne varnosti.
V tujini je navadno lokalna skupnost močno vpeta v avtomobilske objekte, saj so ti tudi neposreden vir zaslužka za domačine. Protesti domačinov pa niso nič nenavadnega, saj ima podobne težave tudi AMZS s svojo novo karting stezo pri Ptuju. Po Anderličevih besedah razvoj v Gaju vseeno podpira tudi veliko domačinov.
FIA nikakor ni le zveza za avtomobilsko dirkanje, temveč s svojimi aktivnostmi deluje predvsem na področju cestne varnosti. To so dokazovali tudi njeni plakati v ljubljanskem hotelu, kjer je bil kongres in kjer je bival Todt.
"Veseli me, da avtomobilski šport dobiva pomen v slovenskem prostoru. Zame je nesprejemljivo, da moderna tehnološka družba še vedno izgublja skoraj 26 tisoč življenj na leto. Če temu dodamo še 136 tisoč huje ranjenih, morajo te številke zbuditi pozornost vseh posameznikov," je ob obisku Todta v Ljubljani povedala Violeta Bulc, slovenska komisarka za promet pri Evropski uniji. Na naše vprašanje, ali lahko kot komisarka spodbudi slovenske ministre, da bi razvoj objekta v Gaju podpirali tudi takrat, ko Todta ni v Sloveniji, je zavrnila, češ da se v lokalno problematiko kot komisarka ne more vmešati.
"Smo pa na evropski ravni prepoznali, da je varnost v prometu tema, ki se mora odražati tudi prek financiranja projektov infrastrukturnega značaja. Varnost v prometu bo pri naših naslednjih finančnih načrtih pomembna pri vprašanju, v katere projekte vlagati denar," je povedala Bulčeva.
8