Sobota, 7. 8. 2021, 1.19
3 leta, 3 mesece
Matevž Čuden, vodilni v državnem gorskohitrostnem prvenstvu
“Sledil sem sanjam. V kombi in vsako soboto daleč v Italijo …”
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
1
Večino dni v letu je strojni inženir iz Logatca, ki v Kolektorju pomaga risati nove proizvodne linije. Ob izbranih koncih tedna pa se prelevi v odličnega dirkača. Že več kot deset let je zapisan adrenalinu in strasti, ki jo povzročijo čelada, kombinezon in izziv zaprte ceste. Lov z desetinkami in iskanjem idealno odpeljanih tistih nekaj kilometrov gorskohitrostne dirke. Kljub ne najbolj konkurenčnemu dirkalniku je Matevž Čuden trenutno vodilni v skupnem seštevku državnega prvenstva in bo jutri v Lučinah branil prednost pred zasledovalci.
Na gorskih avtomobilskih dirkah ne velja za favorita, a kljub temu bo jutri v Lučinah branil skupno vodstvo v državnem prvenstvu. Do uspehov Matevž Čuden, ta 35-letni Logatčan, nikakor ni prišel o naključju. Stavi na odličen izkoristek svojega dirkalnega renaulta clia – gre sicer za nekoliko izboljšan pokalni avtomobil, ki ima pri toni mase okrog 250 "konjev" – in veliko izkušenj. S temi je eden od najbolj konstantnih voznikov v gorkskohitrostnem prvenstvu. V Lučinah bo branil sedem točk prednosti pred zasledovalci. Najbližje mu je Matic Kogej (mitsubishi lancer), državni prvak Milan Bubnič (lancia delta) je z zaostankom 18 točk trenutno četrti.
Med dirkanjem z gokartom v Italiji.
Na prve dirke šele po opravljenih obveznostih na fakulteti
"Lepo je pogledati seštevek točk, res je. Nisem prvič vodilni sredi sezone, toda ostajam realen. Veliko se še lahko zgodi, tudi meni. Po zadnji dirki bom videl, kje smo. Realno s svojim avtomobilom z dvokolesnim pogonom glavnim favoritom ne morem konkurirati. S konstantnostjo pa je mogoče vseeno kar veliko doseči. Clia res dobro izkoriščam. Z njim imam veliko izkušenj in zato lahko vozim na neki še varni meji. Morda na 95 odstotkih. Tisti zadnji odstotki pa pomenijo veliko tveganje. Tam se začnejo odstopi, pripeti se lahko tudi težja nesreča," razmišlja dirkač iz Logatca.
Z avtomobilskim športom se je začel ukvarjati razmeroma pozno. Da bi mu pomagal, je oče želel, da najprej konča študij. Pol leta po tistem, ko je opravil zadnji izpit in dobil diplomo za elektroinženirja, so skupaj že kupili kombi, pa prvi gokart in dirkaško opremo. Nato je pet let vozil gokart in v kartingu nastopal domala le v Italiji. V Sloveniji je odpeljal le eno dirko.
Na mokri cesti lahko kljub dvokolesnemu pogonu doseže odlične rezultate. V takih pogojih tekmeci tudi s štirikolesnim pogonom nekoliko težje spravijo vso moč na cesto.
Čuden med vožnjo proti drugemu mestu na Gorjancih.
Z gokartom mu je v Italiji uspelo pustiti svoj pečat
"Moj oče je bil v smučarskem klubu, prav tako tudi oče vrhniškega dirkača Aleša Preka. Tako mi je tudi Lojze pomagal na prvih dirkah v kartingu, mi svetoval in z menoj potoval po Italiji," se spominja Čuden, ki je v Italiji vozil predvsem v enem izmed pokalnih tekmovanj z enakimi gokarti. V eni izmed sezon se mu je uspelo zavihteti v prvo peterico skupne razvrstitve.
"Če nisem dirkal, sem se vsak konec tedna vozil na dirkališča. Tudi do 800 kilometrov so bile oddaljene dirke. Le redke sobote in nedelje sem imel proste. Največkrat sem se usedel v kombi, naložil vso opremo in se odpeljal do steze v Italiji. Za trening sem prevozil ogromno kilometrov. Ogromno krogov za trening. En krog se ne zdi veliko. Toda če je dolg en kilometer, na dan pa prevoziš tudi sto krogov, se nabere lepa razdalja. Bila je zelo pomembna šola. Zelo sem vesel, da sem šel tja. Kljub vsem kilometrom. Saj proge so bile tudi pri nas, toda raven dirkanja v Italiji je izjemno visoka. Tudi fizično moraš biti zelo dobro pripravljen, vselej so odločale desetinke," pravi Čuden.
Clia je dobil na Poljskem, na številnih gorskih dirkah ga je spoznal do zadnjega milimetra
Po kartingu je presedlal na avtomobile. Začel je v hondi civicu type-R, ki sta jo kupila skupaj z Alešem Prekom. Nato je vozil tudi civica novejše generacije, temu pa je sledil nakup pokalnega renaulta clia na Poljskem. Ta dirkalnik vozi še danes. Nekoliko so ga izpopolnili, spoznal ga je do zadnjega milimetra in temu primerne so tudi zelo konstantne vožnje v zadnjih sezonah. Petkrat je bil že državni prvak v diviziji II, enkrat je med sezono tudi že vodil v skupni razvrstitvi.
"Prehod na avtomobil ni bil tako težak. V gokartu sem se naučil discipline, dirkaške linije, kako dodajati plin in kako zavirati. Najprej sem bil z avtomobilom celo prehiter. Navajen sem bil hitrosti, a gokart je zelo lahek, avtomobil pa ima toliko večjo maso. Prej je treba zavirati, držati malo drugačno linijo. To sem moral osvojiti. Gorske dirke so zelo kratke, saj je to le dve ali tri minute šprinta. V gokartu je bila dirka dolga 30 krogov. Treba je bilo tudi malo varčevati z močmi, da sem imel zadnji krog še dovolj energije," pojasnjuje Logatčan.
Otroške sanje so bile serija DTM …
In še to poudari: da ga že v obdobju dirkanja z gokartom v Italiji, ko so mu razne ekipe ponujale testiranja enosedežnih dirkalnikov, formule niso zanimale. Vse ponudbe testov je prijazno odklonil. Zanimalo ga je le dirkanje z avtomobili. Sanje so bile na primer nemška serija DTM. Letos bo s hondo civic še vozil v Sloveniji, kaj pa naprej?
"Malo se še odločamo, ali bomo prihodnje leto še vozili v državnem prvenstvu. Vse bolj me mikajo mednarodne dirke. Rad bi vozil tudi na novih progah. Seveda me mika tudi kak dirkalnik R5, štirikolesni pogon. Želje zagotovo so."
1