SiolNET. Avtomoto Zgodbe
0,89

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Najčistejša fosilna energija: zakaj je v Sloveniji spregledana?

0,89

termometer

Škoda octavia G-Tec CNG
Kilogram biometana v Avstriji stane 1,07 evra. Zaradi višje kalorične vrednosti biometana v primerjavi z bencinom ali dizlom Foto: Gašper Pirman

Ne le Škoda, tudi drugi proizvajalci so v preteklosti spoznali prednosti stisnjenega zemeljskega plina (CNG, compressed natural gas), ki ima kar precej prednosti v primerjavi z bencinskim motorjem. Še posebej je zanimiva ekološka alternativa, če rezervoarje polnimo z biometanom, pridelanim na ekološki način. Sedli smo za volan nove octavie G-Tec in obiskali obrat blizu Dunaja, kjer izdelujejo bio metan.

Čeprav je metan kot pogonsko gorivo na voljo že precej let, Fiat je v multipli že leta 2006 ponudil možnost CNG, v zadnjih letih pa veliko pozornosti temu posvečajo tudi pri skupini Volkswagen, velika večina ljudi niti ne ve, kaj prinaša stisnjeni zemeljski plin kot gorivo. Gre torej za tehnološko obdelan zemeljski plin, stisnjen na 200 barov. Kot tak zavzame malo prostora, zato je primeren kot pogonsko gorivo za osebna, poslovna in tovorna vozila ter javni potniški promet. Najpomembnejše pa je, da ima CNG višjo kalorično vrednost kot bencin in dizel, ima tudi čistejše izgorevanje, motorji pa so tudi tišji kot bencinski in dizelski.

izpusti Avtomoto Nova ideja Britancev: brez novih klasičnih avtomobilov že leta 2030?

Energijsko bogatejše gorivo prinaša nižje stroške

Ob našem obisku plinarne v Avstriji, kjer izdelujejo biometan, se je na polnilno mesto ravno pripeljal Mercedesov razred E, ki je bil tovarniško že prilagojen temu gorivu. Zaradi višje temperature zgorevanja v motorju je pomembno, da že v tovarni prilagodijo nekatere komponente (ventile, ojnice ...) in preizkušen produkt pošljejo na trg. S tem kupec dobi jamstvo, poznejša nadgradnja pa je cenovno skoraj neekonomična.

Pri nas je zaradi pomanjkanja polnih mest ponudba še okrnjena. Trenutno je na voljo pet polnilnih postaj (dvakrat Ljubljana, Celje, Maribor in Jesenice), a kot obljubljajo pri različnih energetskih družbah, bodo v prihodnjih letih zgradili polnilnice CNG v vseh večjih mestih (zemljevid spodaj). Polnjenje stisnjenega zemeljskega plina na samopostrežni črpalki ni varnostno sporno, saj kljub visokemu tlaku sistem nenehno preverja tlak in zato ob težavah ali polni posodi to tudi zazna in preneha polniti rezervoar.

Zemljevid CNG

Trije rezervoarji in dodaten manjši bencinski rezervoar

Tokrat smo sedli za volan nove škode octavie G-Tec, ki jo poganja 1,5-litrski bencinski štirivaljnik s 96 kilovati in 200 njutonmetri Poleg treh rezervoarjev za plin je pod zadnjo klopjo nameščen še majhen devetlitrski rezervoar za bencin. Poleg treh rezervoarjev za plin je pod zadnjo klopjo nameščen še majhen devetlitrski rezervoar za bencin. navora. Pod prtljažnim prostorom sta vgrajena dva kompozitna večplastna rezervoarja, pod zadnjo klopjo pa je vgrajen še dodatni jekleni rezervoar – skupno lahko vanje spravimo do 17,3 kilograma metana (112,5 litra). Kot varnostno stikalo je tukaj še manjši rezervoar goriva, ima le devet litrov prostornine in je vozniku na voljo takrat, ko mu zmanjka plina in bo potreboval gorivo za prevoz do polnilne postaje. Mogoče bi si sami želeli še nekoliko večji rezervoar za bencin, s tem bi v primeru praznih rezervoarjev za plin lahko prevozili še na primer 300 kilometrov več, a prostora za še eno veliko ''kastrolo'' preprosto ni bilo.

Po sto prevoženih kilometrih smo ostali brez besed. Priznamo, pričakovali smo manjše prihranke v primerjavi z običajnim bencinskim motorjem. Kljub temu, da smo večino poti prevozili po avtocesti, kjer so se hitrosti gibale okoli 130 kilometrov na uro, smo bili presenečeni nad povprečno porabo.

Štiri evre za sto kilometrov

Zanimiv je tudi pogled na energijsko učinkovitost, saj je energijska vrednost enega kilograma CNG enaka 1,57 litra bencinskega goriva, 1,39 litra dizelskega goriva ali 1,98 litra avtoplina. Zanimiv je tudi pogled na energijsko učinkovitost, saj je energijska vrednost enega kilograma CNG enaka 1,57 litra bencinskega goriva, 1,39 litra dizelskega goriva ali 1,98 litra avtoplina. Foto: Gašper Pirman Po koncu testne vožnje smo v povprečju porabili 3,7 kilograma stisnjenega zemeljskega plina – ob ceni na avstrijski polnilnici 1,07 evra smo torej na sto kilometrov porabili natanko štiri evre. Na potovalnem računalniku se je še izpisalo – ob malenkost več kot polovico napolnjenem CNG-rezervoarju – da imamo še 270 kilometrov dosega oziroma dodatnih 120 kilometrov na bencin.

Naša povprečna poraba je bila na ravni tovarniško določene povprečne porabe 3,6–4,5 kilograma na prevoženih sto kilometrov, smo pa prepričani, da bi jo lahko z načeli varne vožnje lahko še znižali. Glede na majhne razdalje v Sloveniji morda vožnja na stisnjen zemeljski plin ni povsem zgrešena kljub manjšemu številu črpalk. Z dosegom okoli 650 kilometrov se lahko v povprečju Slovenec vozi več dni, s prihodom novih polnilnih mest pa je prehod na stisnjen zemeljski plin, vsaj v tem trenutku, bolj smiseln kot nakup električnega avta.

Zemeljski plin gori bolj čisto, kar povzroči približno 25 odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida kot pri bencinu; poleg tega se sprosti bistveno manj dušikovega oksida (NOx). Zanimiv je tudi pogled na energijsko učinkovitost, saj je energijska vrednost enega kilograma CNG enaka 1,57 litra bencinskega goriva, 1,39 litra dizelskega goriva ali 1,98 litra avtoplina. To v praksi pomeni, da ima zaradi višje kalorične vrednosti CNG manjšo porabo kot primerljiva goriva.

Blizu Dunaja iz organskih sestavin (odpadkov) proizvajajo biometan, ki ga s pomočjo posebnih membran ločijo od ogljikovega dioksida. Tega pošljejo v rastlinjak na koncu vasi, tudi preostali odpadni elementi pa ne gredo v nič: iz uporabljenih organskih snovi izdelajo gnojilo, ki ga zaradi velike energijske učinkovitosti uporabljajo lokalni kmetje. Krog je v celoti sklenjen. Brez odpadkov in negativnega vpliva na okolje. Blizu Dunaja iz organskih sestavin (odpadkov) proizvajajo biometan, ki ga s pomočjo posebnih membran ločijo od ogljikovega dioksida. Tega pošljejo v rastlinjak na koncu vasi, tudi preostali odpadni elementi pa ne gredo v nič: iz uporabljenih organskih snovi izdelajo gnojilo, ki ga zaradi velike energijske učinkovitosti uporabljajo lokalni kmetje. Krog je v celoti sklenjen. Brez odpadkov in negativnega vpliva na okolje. Foto: Gašper Pirman

Ne, CNG ni enako LPG

Preprosto povedano: CNG nastane, ko zemeljski plin (sestavljen je iz 99 odstotkov metana) tehnološko obdelajo. Najprej ga odvzamejo iz omrežja, nato pa ga stisnejo na 200 barov in pošljejo v omrežje. Avtoplin (LPG) je stranski produkt, ki nastaja pri predelavi surove nafte v rafinerijah. Gre za mešanico propana in butana, ki ne ponuja alternative z uporabo obnovljivih virov.

Pri pridobivanju metana nas je še toliko bolj navdušil proces pridobivanja biometana. Bioplin nastaja popolnoma naravno pri fermentaciji organskih snovi ob odsotnosti kisika in svetlobe. Proces teče zaradi anaerobnih bakterij, za njegovo nastajanje pa uporabljajo izključno naravne sestavine (koruzo, zeleno požeto rž, travo, sladkorno peso, sladki sirek), ki niso namenjene prehrani ljudi, odpadne snovi in ostanke iz kmetijstva (hlevsko gnojevko, gnoj, steljo ali ostanke pridelkov) ter substrate iz živilske industrije, kot so biološki odpadki in ostanki živil.

Ravno zaradi za zdaj še slabše razvejane polnilne infrastrukture je CNG v Sloveniji še precej neznan. V Italiji, Nemčiji in Franciji pa se ta vrsta goriva hitro širi med gospodarskimi vozili, s pospešeno gradnjo novih polnilnih mest računajo tudi na hiter porast med osebnimi vozili. Ravno zaradi za zdaj še slabše razvejane polnilne infrastrukture je CNG v Sloveniji še precej neznan. V Italiji, Nemčiji in Franciji pa se ta vrsta goriva hitro širi med gospodarskimi vozili, s pospešeno gradnjo novih polnilnih mest računajo tudi na hiter porast med osebnimi vozili. Foto: Gašper Pirman

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin