Torek, 26. 6. 2018, 5.50
5 let, 10 mesecev
Most na Krk: skrivnosti "rešitelja", ki jih še ne poznate
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Odprli so ga pred slabimi 38 leti in od takrat je preporodil življenje in turistično ponudbo otoka Krk. Most nanj je še danes pravi gradbeni dosežek, ki se ponaša z dvema dolgima betonskima lokoma. Čez most se med vrhuncem sezone pelje tudi do 35 tisoč vozil.
Krški most so odprli julija 1980. Nadomestil je takratno trajektno linijo med celino in otokom.
To je most, ki na poletni oddih pelje tudi veliko Slovencev in turistov iz vse Evrope. Zgradili so ga med letoma 1976 in 1980, takratni gradbeni presežek pa je pomenil pravi preporod za hrvaški otok Krk.
Danes je po zaslugi tega mosta to eden od tistih redkih hrvaških otokov, kjer se število prebivalstva povečuje. Danes se na otok čez njega pelje toliko avtomobilov, kot bi jih nekdanja trajektna linija vozila tudi do deset dni.
Še danes zavidanja vreden dosežek betonske gradnje
Načrti za gradnjo mostu so sicer obstajali že pred 1. svetovno vojno, a takrat sredstev za zahtevno gradnjo ni bilo. Načrte so spet obudili po 2. svetovni vojni in most naposled odprli 19. julija 1980. Ob odprtju se je čez njega peš sprehodilo 25 tisoč ljudi.
Ob odprtju je bil to most z največjim betonskim lokom na svetu. Daljši od obeh lokov ima razpon 390 metrov (krajši 244 metrov), celoten most pa je prek otoka Sv. Marko dolg 1.309 metrov. Lok ima še večji razpon, saj se del skriva pod morsko gladino.
Glede razpona betonskega loka je most na Krku presegel kitajski most Wangxian Yangtze, ki pa ga niso gradili po klasičnih metodah kot tistega na Krku (najprej so gradili konstrukcijo in jo šele nato zalili z betonom) in tako hrvaški objekt še naprej ostaja poseben gradbeni dosežek.
Skupna dolžina mostu je 1.430 metrov, visok je 67 metrov in širok 7,5 metra.
Med vožnjo se z mostu odpira razgled na Kvarnerski zaliv in Reko.
V njegovi notranjosti cevi za nafto, pitno vodo …
Čez most ni dovoljeno oditi peš, zato pa je mogoče pešačiti skozi njegovo notranjost. V njegovo konstrukcijo so vgradili cevi naftovoda, vodovodne cevi s pitno vodo in industrijske napeljave Ine.
Dnevno čez most tudi do 35 tisoč vozil
Ob 35-letnici mostu so upravitelji povedali, da se je od leta 1980 čez njega peljalo okoli 75 milijonov vozil. Ob vrhuncu poletne sezone lahko dnevno čez njega pelje tudi od 30 do 35 tisoč vozil. Dnevno povprečje na mostu znaša približno 10 tisoč vozil. Nekdanja trajektna linija Voz-Črišnjevo je do leta 1980 zmogla dnevno med celino in otokom prepeljati vsega tri tisoč avtomobilov.
Od izgradnje mostu se je število prebivalcev na Krku vsako leto povečalo za okrog 10 odstotkov. Leta 1971 je na otoku živelo 13 tisoč ljudi, ob štetju leta 2011 jih je bilo že več kot 19 tisoč. Na otoku sicer letno dopust preživi okrog 120 tisoč turistov.
V povprečju vsak dan čez most pelje 10 tisoč vozil. Močan veter lahko promet na Krk tudi onemogoči.
Mostnina ostaja zaradi nujnih vlaganj v vzdrževanja mosta
Čeprav so se na Hrvaškem že večkrat pojavile težnje po ukinitvi mostnine (danes ta znaša 35 kun oziroma 4,7 evra), bo plačilo za prevoz ostalo. Izjema so le domačini, za katere je vožnja na otok brezplačna. Mostnino je sicer treba plačati le v smeri proti otoku, ob vrnitvi na celino pa ne.
Gradbeni stroški so se sicer že poplačali, drugače pa je z nujnimi vzdrževalnimi deli. Most kljubuje silam narave (sunki vetra lahko krepko presežejo 200 kilometrov na uro) in koroziji morske soli.
Upravitelji mostu v njegovo vzdrževanje letno vložijo okrog 10 milijonov hrvaških kun (1,3 milijona evrov), letni izplen mostnine pa znaša okrog 50 milijonov kun (6,7 milijona evrov). Ob pravilnem vzdrževanju bi bil lahko most večen.
Hrvati imajo že dolgo resne načrte glede gradnje novega mostu na Krk, a tudi če bi ga zgradili, je rušenje prvotnega malo verjetno. Novi most bi predvidoma dopolnjeval ukrepe glede širjenja pristanišča in druge prometne infrastrukture na Reki, prav tako bi v tem primeru lahko otok Krk prevzel del pristaniških aktivnosti od Reke in s tem razbremenil mesto. Sodeč po načrtih bi šlo za viseči most, ki bi ga gradili približno kilometer južneje od obstoječega. Tam se otok Krk s polotokom Lanterna najbolj približa celini, in sicer le na 600 metrov. Novi most bi bil štiripasovnica, ki bi vseboval tudi železniško progo do predvidenega kontejnerskega terminala v Omišlju.
