SiolNET. Novice Novice +
7,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bi preživeli skok z mosta na Krku?

7,25

termometer

Svetovni rekord za skok v vodo z največje višine pripada Švicarju Olivierju Favreju. 30. avgusta 1987 je v Franciji skočil z višine 53,9 metrov. Ob pristanku si je zlomil hrbet, iz vode so ga potegnili reševalci. Most na hrvaški otok Krk je skoraj petnajst metrov višji. Kako zelo bi se udaril nekdo, ki bi z njega skočil v Jadransko morje?

Pred tednom dni je po skoku v reko Drino umrl slovenski tekmovalec v skakanju z velikih višin Andrej Beuc. 34-letni Beuc iz Pleterij pri Krškem je po skoku z mostu z višine okoli 20 metrov še prišel na površje in nakazal, da potrebuje pomoč, nato pa potonil v reki Drini. Reševalci mu niso mogli pomagati, saj ga zaradi kalne vode niso našli.

Zakaj pravijo, da je skok v vodo z velike višine enak skoku na beton?

Pristanek na trebuhu po skoku vodo v nasprotju s pričakovanji boli, saj voda padca ne ublaži tako kot žimnica ali trampolin. Večja ko je višina, s katere skočimo v vodo, bolj boleč bo pristanek. Če skočimo ali pademo z res velike višine, recimo nekaj deset metrov, lahko sila udarca telesa ob gladino povzroči zelo hude poškodbe ali celo smrt. A pristanek v vodo, čeprav je končni rezultat lahko enak, s fizikalnega vidika ni povsem enak skoku na beton z iste višine. 

Vsako telo, ki prosto pada, pri tem svojo potencialno energijo (to določa višina, s katere je telo začelo prosto padati) pretvarja v kinetično energijo (energijo, ki jo telo pridobi z gibanjem). Ob stiku s površino bo telo nanjo preneslo svojo kinetično energijo in tudi samo prejelo protiudarec, ki bo ustrezal količini energije, prenesene na podlago.

Rekordni skok Olivierja Favreja:

Lastnost trdnih snovi, kot je beton, je elastičnost. To pomeni, da bo snov po tem, ko bo prejela količino energije, do določene mere ohranila prejšnjo obliko. Za osebo, ki je z velike višine pristala na betonu, to pomeni, da se beton pod njenim razmeroma lahkim in mehkim telesom ne bo vdal, ker je zelo odporen proti deformaciji. 

Ker voda ni trdna snov, nena lastnost ni elastičnost, temveč viskoznost. Viskoznost določa odpornost tekočine ne proti deformaciji, temveč proti hitrosti deformacije. To pomeni, da se voda telesu, ki pade vanjo, umakne in ublaži njegov padec. A le do določene mere. Če se telo z gladino sreča s preveliko hitrostjo, se mu voda ne bo mogla umakniti dovolj hitro.

Ker je voda tudi praktično nestisljiva, kar pomeni, da se pod pritiskom ne vda tako kot zrak, bo ob prehitrem pristanku njen povratni udarec na telo, ki ji je predalo kinetično energijo, podoben trdni snovi, kot je beton.  Ker je voda tudi praktično nestisljiva, kar pomeni, da se pod pritiskom ne vda tako kot zrak, bo ob prehitrem pristanku njen povratni udarec na telo, ki ji je predalo kinetično energijo, podoben trdni snovi, kot je beton. 

S kakšno hitrostjo bi se skakalec z mosta na Krku srečal z gladino Jadrana?

Most na hrvaški otok Krk je visok 67 metrov. 80 kilogramov težek skakalec bi, če upoštevamo dolžino prostega pada in gravitacijski pospešek ter malce zanemarimo koeficient zračnega upora, tik pred stikom z Jadranom dosegel hitrost 36,2 metra na sekundo oziroma kar 130 kilometrov na uro

Ker povprečen človek ne zna pristati kot olimpijski skakalec, predpostavimo, da bi se po padcu potopil pet metrov pod gladino morja. Iz tega lahko izračunamo približek sile, ki je ob pristanku v vodi delovala na njegovo telo – okrog 10.500 newtonov oziroma 10,5 kilonewtonov.

Prosti pad ob skoku ali padcu z mosta na Krk bi trajal manj kot štiri sekunde. Prosti pad ob skoku ali padcu z mosta na Krk bi trajal manj kot štiri sekunde.

Najsi bo pristanek neroden ali popolno izveden, takšna sila bo v večini primerov povzročila smrt zaradi zelo hudih telesnih poškodb. Kakšnih? Poglejmo primer iz prakse, ki dobro ponazori, kaj bi se zgodilo z nekom, ki bi skočil z najbolj znanega hrvaškega mostu.

Most Golden Gate, simbol ameriškega mesta San Francisco, je že desetletja priljubljeno zadnje pribežališče samomorilcev. Razdalja med vodo in ograjo, ki jo preplezajo pred padcem v globino, je zelo podobna kot pri mostu na Krk.

Trk ob vodno gladino ubije 98 odstotkov ljudi, ki skočijo z mostu Golden Gate. Ostali umrejo zaradi utopitve ali podhladitve. Skok je do leta 2005, ob zadnjem štetju poskusov samomora, preživelo le 26 oseb. Tisoči človek, 25-letni Eric Atkinson, je z mosta v smrt skočil leta 1995. Trk ob vodno gladino ubije 98 odstotkov ljudi, ki skočijo z mostu Golden Gate. Ostali umrejo zaradi utopitve ali podhladitve. Skok je do leta 2005, ob zadnjem štetju poskusov samomora, preživelo le 26 oseb. Tisoči človek, 25-letni Eric Atkinson, je z mosta v smrt skočil leta 1995.

Ameriški znanstveniki so med obdukcijo trupel oseb, ki jih je vzel Golden Gate, ugotovili, da so žrtve tik pred pristankom v vodi dosegle hitrost okrog 34 metrov na sekundo.

Pri 85 odstotkih od skupno 169 umrlih skakalcev so odkrili zdrobljen prsni koš, rebra so kritično poškodovala najpomembnejše organe. Samo 17 skakalcev ni imelo nobenega zloma, devet jih je umrlo zaradi možganskih poškodb. Osmim se ob skoku ni naredilo nič, so pa umrli zaradi utopitve. Morski tokovi pod mostom Golden Gate so namreč zelo močni, voda pa je valovita in hladna.

Največ samomorilskih skokov z mostov se zgodi na Kitajskem. Tale šokantna serija fotografij je nastala leta 2013, prikazuje pa fanta in dekle, ki sta eden za drugim skočila z mostu čez reko Jangce v mestu Wuhan. Svetovni rekorder po številu samomorov je sicer 70 metrov visok most v kitajskem velemestu Nanjing. Največ samomorilskih skokov z mostov se zgodi na Kitajskem. Tale šokantna serija fotografij je nastala leta 2013, prikazuje pa fanta in dekle, ki sta eden za drugim skočila z mostu čez reko Jangce v mestu Wuhan. Svetovni rekorder po številu samomorov je sicer 70 metrov visok most v kitajskem velemestu Nanjing.

Kaj je treba ob skoku ali padcu v vodo z velike višine narediti, da čim bolj ublažimo pristanek?

Največ možnosti za zmanjšanje poškodb in preživetje imamo, če pristanemo z nogami naprej, rokami ob telesu in glavo v nevtralnem položaju.

Če je mogoče, poskusimo pristati rahlo pod kotom, tako da se s telesom nagnemo malce nazaj. S tem bolj izpostavimo dele telesa, ki niso nujni za preživetje (noge, hrbet) in malce bolj zaščitimo glavo, vrat, prsni koš, vitalne organe.

Dana Kunze, nekdanji rekorder v skokih z višine:

Ena od tehnik je tudi, da si z eno roko pokrijemo dihala, z drugo pa primemo zapestje prve roke. Nosu ne držimo – če nam sila pristanka komolec sune navzgor, si lahko zlomimo nos. 

Če je mogoče, med padanjem razširimo ude, s čimer bomo povečali zračni upor in se malenkost upočasnili. Tik pred pristankom roke znova povlečemo ob telo in iztegnemo, saj v nasprotnem primeru tvegamo hude poškodbe – zlome, zvine, izpahe.

Vlogo pri pristajanju igra tudi stanje vode pod nami. Če je valovita ali mehurčkasta, bo naš padec ublažila bolj, kot če bi bila njena gladina mirna. 

Poglejte, kako pristajajo tile fantje:

Tako pa se ne pristaja:

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • jakobjože / 15.08.2016. ob 10:19 0 - 1

    ni videti, da bi si zlomil hrbet....

    0 - 1
delitve: 86
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin