Nedelja, 15. 5. 2016, 19.02
2 leti, 2 meseca
Mož, ki je svet rešil pred tretjo svetovno vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,65
3
To je zgodba o vojaku, ki je pred skoraj 33 leti namesto orožja uporabil razum, sprejel morda najpomembnejšo odločitev v zgodovini človeštva in svetu prihranil jedrsko uničenje.
Stanislav Petrov, mož, ki 26. septembra 1983 ni storil ničesar in svet s tem obvaroval pred jedrsko pogubo.
V začetku septembra 1983 se je napetost med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki se ji je reklo hladna vojna, dodatno zaostrila. 1. septembra je južnokorejsko potniško letalo med vračanjem v Seul iz New Yorka zatavalo v sovjetski zračni prostor. Sovjetske oblasti so zmoto pilotov obravnavale kot provokacijo Zahoda in potniško letalo sestrelile v bližini otoka Sahalin v Japonskem morju. Umrlo je vseh 269 potnikov in članov posadke. Med njimi je bilo 62 državljanov ZDA.
V nadaljevanju meseca so se zaradi sestrelitve letala in ameriških žrtev hudo poslabšali že tako zelo krhki odnosi med Sovjetsko zvezo in ZDA. Rožljanje z atomskimi bombami je postalo glasnejše kot kadarkoli prej, svet se je pred globalnim jedrskim spopadom verjetno tresel najbolj po kubanski raketni krizi leta 1962.
Takratni predsednik ZDA John F. Kennedy 22. oktobra 1962 med podpisovanjem poziva Sovjetski zvezi, naj preneha z nameščanjem jedrskega orožja na Kubi. V nasprotnem primeru je Nikiti Hruščovu, takratnemu prvemu človeku Sovjetske zveze, zagrozil z jedrsko vojno.
Nato se je zgodila najslabša mogoča stvar. 26. septembra 1983 je v vojaškem obveščevalnem bunkerju Serpukov-15 v bližini Moskve začel utripati alarm, ki je signaliziral jedrski napad ZDA na Sovjetsko zvezo.
15 minut časa za odločitev o telefonskem klicu, ki bi lahko zapečatil usodo človeka
Da je nekaj narobe, je na zaslonu satelitskega sistema za zgornje opozarjanje o morebitnem jedrskem napadu na SZ prvi opazil takrat 44-letni polkovnik in poveljnik bunkerja Stanislav Petrov. Nato se je oglasil alarm, na zaslonu pa so se pojavile še štiri pike.
ZDA so proti Sovjetski zvezi izstrelile pet medcelinskih jedrskih raket, je sporočal sovjetski vojaški satelit.
Polkovnik Petrov je imel 15 minut časa, da o incidentu obvesti vrhovno poveljstvo Sovjetske zveze. To bi Združenim državam Amerike najverjetneje vrnilo z enako mero. S tem bi se skoraj zagotovo začela svetovna vojna, umrlo bi na desetine, morda celo stotine milijonov ljudi.
"ZDA nikoli ne bi napadle samo s petimi raketami"
A Petrov tega ni storil. Vpričo stotine zaprepadenih obrazov osebja v bunkerju, na katerih sta se mešali panika in groza, je odmahnil z roko in alarm označil za lažnega. Na Sovjetsko zvezo v naslednjih urah res ni padla nobena jedrska bomba. Poznejša preiskava je pokazala, da se je satelitski sistem zmotil, kot izstrelitev jedrskih raket je pomotoma prepoznal odboj sončnih žarkov od oblakov nad ZDA.
Stanislav Petrov je svojo odločitev pozneje utemeljil s pojasnilom, da ameriških jedrskih raket sovjetski radar ni zaznal. Verjel je tudi, da se ZDA v jedrski spopad ne bi spustile s samo petimi projektili, temveč bi jih izstrelile na stotine.
Kaj bi se zgodilo, če bi se Stanislav Petrov odločil drugače
Če polkovnika Petrova ne bi obšla slutnja, da se je sistem za zaznavo jedrskega napada morda zmotil, bi napačno identificirani raketni napad ZDA javil vrhovnemu poveljstvu Sovjetske zveze. O tem, ali se bo vzhodni blok odzval na jedrsko grožnjo Američanov, bi se nato moral odločiti generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Jurij Andropov.
Funkcijo sekretarja SZ je Andropov od avgusta 1983, ko so mu odpovedale ledvice, do smrti februarja 1984 opravljal iz bolniške postelje.
Verjetnost, da bi pritisnil na veliki rdeči gumb, je bila velika. Andropov, nekdanji šef sovjetske obveščevalne agencije KGB, ni maral ZDA, prepričan je bil, da načrtujejo jedrski napad na Sovjetsko zvezo. Mnogi, tudi nekateri sodržavljani, so ga videli kot vojnega hujskača - bil je eden najzaslužnejših za sovjetsko invazijo Afganistana leta 1979 in posledično vojno, ki je trajala kar deset let.
Kot v filmu - Stanislav Petrov je tisti večer nadomeščal sodelavca
Ne le da bi se Petrov lahko odločil drugače, mogoč apokaliptični scenarij je bil tudi, da bi za nadzorno ploščo satelitskega opozorilnega sistema tisti dan sedel nekdo drug, ne Petrov. A usoda je hotela, da je Petrov prav 26. septembra 1983 zamenjal bolnega sodelavca. Še sreča, je pozneje dejal polkovnik.
"Sodelavec, ki sem ga 26. septembra 1983 nadomeščal, je bil navaden vojak. Vojak, ki v roki drži orožje in ne razmišlja prav veliko, temveč uboga ukaze. Moje orožje so bili moji možgani."
Več kot hvala mu niso rekli
Stanislava Petrova za dogodek, ki je po besedah takratnega predsednika ZDA Ronalda Reagana svet najbolj približal tretji svetovni vojni, nadrejeni niso nagradili. Sovjetske oblasti so mu najprej obljubile nagrado, a besedo pozneje požrle, saj bi to pomenilo, da bi morali biti kaznovani tisti, ki so razvili sistem za obveščanje o jedrski nevarnosti z Zahoda, je pojasnil v enem od intervjujev.
Po dolgotrajnem zasliševanju o odločitvi, da alarma o jedrskem napadu ne upošteva, je bilo njegovo dejanje pohvaljeno, a so ga tudi okrcali, ker incidenta ni pravilno dokumentiral.
Danes 76-letni Petrov je za svoje zasluge pri preprečevanju svetovnega jedrskega spopada pozneje sicer prejel številna odlikovanja in priznanja. V ZDA je dvakrat, v letih 2004 in 2006, prejel posebno nagrado za državljana sveta.
Leta 2011 je Stanislav Petrov prejel nemško medijsko nagrado, leta 2013 pa Dresdensko nagrado za izjemne dosežke v podporo svetovnemu miru.
Leta 2014 je dejanje Stanislava Petrova 26. septembra 1983 opisal dokumentarni film Mož, ki je rešil svet, v katerem so se pojavili tudi igralci Kevin Costner, Robert De Niro, Matt Damon in Ashton Kutcher:
3