Zakaj bi morali vsi lulati pod prho

Povprečen kotliček za splakovanje stranišča ima prostornino okrog 6 litrov (upoštevajoč, da nekateri omogočajo splakovanje z manjšo količino vode), povprečen odrasel človek pa stranišče za uriniranje v 24 urah obišče sedemkrat. To pomeni, da za pošiljanje urina v kanalizacijo vsak dan porabi 42 litrov vode (če predpostavimo, da se njegov režim lulanja iz dneva v dan ne spreminja in da straniščni kotliček ne omogoča predčasne prekinitve splakovanja).

Pomnožimo to z dnevi v letu. En človek za lulanje v enem letu porabi 15.330 litrov vode. Vseh prebivalcev Slovenije je okrog dva milijona, kar pomeni, da v enem letu samo z uriniranjem porabimo okrog 30 milijard litrov vode. Realna številka je verjetno malce nižja, saj vsi ne lulamo sedemkrat dnevno, nekateri namesto stranišča uporabijo grmovje, upoštevali nismo tistih, ki lulajo v plenice in tako naprej.

S predpostavljeno količino vode, ki jo v Sloveniji vsakih 365 dni porabimo za splakovanje urina, bi lahko napolnili 12 tisoč olimpijskih plavalnih bazenov (dolžina 50 metrov, širina 25 metrov, globina 2 metra). Foto: Thinkstock

Če bi eno seanso uriniranja dnevno opravili pod prho (ob predpostavki, da se prhamo enkrat dnevno), bi drastično zmanjšali porabo vode. V enem letu bi en človek porabil 2.190 litrov vode manj. Pomnožimo to s prebivalci Slovenije in prihranili bi 4,38 milijarde litrov vode oziroma kar 1.752 polnih olimpijskih bazenov.

Pa je lulanje pod prho zdravo?

Razen v primeru morebitne bakterijske okužbe sečil (ki bi jo tako ali tako čutili), uriniranje med prhanjem nima posledic za zdravje. Človeški urin je sterilen, kar pomeni, da ga v teoriji lahko tudi pijemo. To je v priljubljeni televizijski oddaji Man vs. Wild na Discovery Channel pokazal mojster preživetja v divjini Bear Grylls: