Sobota, 15. 4. 2023, 22.30
1 leto, 7 mesecev
Mitja Holynski
Ljubljančan, ki je preživel eno najhujših nesreč v Sloveniji #foto
Spomni se, s kom se je pogovarjal na štartu in zadnjega levega ostrega levega ovinka. Nato se spomin ustavi, zadnjih šest dirkaških sekund je vodilo le do težke in dolgotrajnega okrevanja. Mitja Holynski je leta 1990 na cesti na Bazo 20 preživel eno najhujših avtomobilskih nesreč v Sloveniji.
Minuli teden je žal opomnil, kako nepredvidljiv je avtomobilski šport, kako minljive so kariere tudi izjemnih profesionalnih športnikov in kako ozka je črta med uspehom ter tragedijo. Na testiranju pred relijem za SP na Hrvaškem je v nesreči življenje izgubil Craig Breen, ko je odlomljen del ograje prebil vetrobransko steklo in ga zadel neposredno v glavo. Zdelo se je neverjetno, a kolesje usode tokrat ni bilo na Breenovi strani.
Odprlo streho lancie, odbilo kevlarjev sedež z nosilcev, a voznik je preživel
Več sreče je imel leta 1990 Mitja Holynski, takrat 38-letni dirkač iz Ljubljane. Prvo leto je vozil lancio delto HF integrale za moštvo Amortizerja. Na reliju Kompas v Ljubljani je bil tisto leto drugi, zaostal je le za Hrvatom Filipovićem. Na gorski dirki, ki se je takrat vračala na Dolenjsko, je želel doseči še en dober rezultat.
“Spomnim se štarta in s kom sem se tam pogovarjal. Spomnim se tudi še ostrega levega ovinka kmalu po štartu. Nato se moj spomin ustavi,” pravi Holynski. Po daljšem ravnem delu je pripeljal v dvojni zelo hitri desni ovinek. Iz nikoli nepojasnjenega razloga je zadek delte odneslo. Hitrost je bila zelo visoka, udarec ob bližnja drevesa pa neizbežen. Pri hitrosti vsaj 160 kilometrov na uro je hudo počilo. Varnostne ograje, ki danes to isto cesto loči od dreves, takrat še ni bilo.
Mnogo let po nesreči ob zanj skoraj usodnem deblu.
Varnostne ograje ob tej hitri in dokaj ozki cesti leta 1990 še ni bilo.
Policijsko spremstvo med Otočcem in Ljubljano
Delto je udarec zmaličil in odprl, zlomila se je tudi varnostna kletka. Holynski je bil dobro pripet v dirkaški sedež iz kevlarja. Tega je odtrglalo z nosilcem in ga položilo, tako da je bil Mitja v ležečem položaju. Njegova ročna ura je ostala zagozdena v deblu, kamor je udaril z roko.
Po nesreči so ga najprej peljali v bolnišnico v Novo mesto. Ker tam niso imeli naprave CT, mu niso upali sneti dirkaške čelade. Z rešilcem so ga po stari Dolenjki odpeljali v Ljubljano. Avtomobili so se le počasi umikali rešilcu z dirkačem, ki se je v njem boril za svoje življenje.
Po bolnišnicah je okreval kar 18 mesecev
Na kliničnem centru so ugotovili zdrobljeno čeljust in trojni zlom roke. Devet dni je bil v komi, nato sta sledili dve operaciji. Imel je zvezano čeljust, da je lahko jedel in pil, a le po slamici. Zaradi pretrganih živcev dolgo ni mogel premikati rok. V bolnišnicah je zaradi okrevanja preživel kar 18 mesecev.
Po dolgi rehabilitaciji, ki je bila težek preizkus zanj, za družino, prijatelje in kolege dirkače, je kariero voznika končal. Avtomobilske dirke so ga zanimale še naprej, enako tudi koncept varne oziroma defenzivne vožnje - postal je inštruktor varne vožnje. Dirke se mu zaradi nesreče in težkega okrevanja niso zamerile. Ko je za volan sedel tudi njegov sin Tilen, ga je zato odločno spodbujal.
3