SiolNET. Avtomoto Zgodbe
3,19

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Danes šesta zaporedna podražitev bencina in dizla v Sloveniji

Trgovci si manejo roke: drag bencin, nič več zastonj elektrika

3,19

termometer

Bencinska črpalka, bencinski servis, bencin, tankanje
Po današnji ponovni podražitvi stane en liter 95-oktanskega bencina dobrih 17 centov več kot v začetku leta, 50-litrska posoda pa je tako dražja za 8,6 evra. Foto: Matej Leskovšek

Danes se je šestič zapored v Sloveniji podražilo bencinsko in dizelsko gorivo, prvič pa bo treba na javnih polnilnicah Gremo na elektriko plačati tudi energijo električnih avtomobilov. Kaj to pomeni za voznike in zakaj si ob teh novicah roke najbolj manejo veliki trgovski centri? Po zgledih iz tujine lahko postanejo čez nekaj let pomemben trgovec pogonske energije.

Gibanje cen 95-oktanskega bencina in dizla od 1. januarja do danes. Gibanje cen 95-oktanskega bencina in dizla od 1. januarja do danes. Na slovenskih bencinskih črpalkah se je 95-oktansko bencinsko gorivo od začetka leta podražilo že za več kot 14 odstotkov. Po današnji ponovni podražitvi stane en liter 95-oktanskega bencina dobrih 17 centov več kot v začetku leta, 50-litrska posoda je tako dražja za 8,6 evra. Občutno manjša je podražitev dizelskega goriva, ki pa je vsaj pri novih avtomobilih v zadnjem obdobju v senci bencinskega goriva.

Danes bo treba prvič do zdaj v Ljubljani plačati tudi za polnjenje električnih vozil, kjer strošek kljub temu ostaja od dvakrat do trikrat nižji kot pri bencinu in dizlu. Uvedbe cenovnih sistemov pa odpirajo nove možnosti predvsem za trgovske centre.

Veliki trgovski centri imajo v tujini že velike načrte, kako postaviti mrežo električnih polnilnic in s tem privabiti lastnike tovrstnih vozil. Tam bo električna energija predvidoma ostala brezplačna. Hitre polnilnice z enosmernim tokom lahko med polurnim nakupovanjem doseg vozila povečajo za vsaj okrog 150 kilometrov. Veliki trgovski centri imajo v tujini že velike načrte, kako postaviti mrežo električnih polnilnic in s tem privabiti lastnike tovrstnih vozil. Tam bo električna energija predvidoma ostala brezplačna. Hitre polnilnice z enosmernim tokom lahko med polurnim nakupovanjem doseg vozila povečajo za vsaj okrog 150 kilometrov. Foto: Gregor Pavšič

Danes predvidoma elektrika nič več zastonj

Že včeraj smo nameravali preizkusiti plačljiv sistem polnjenja v Ljubljani, a po eni uri polnjenja je bilo to še vedno brezplačno. Danes naj bi plačljiv sistem po prenovljeni aplikaciji vendarle uvedli. Kot smo že poročali, plačljiv sistem Elektra Ljubljana za polnilnice v sistemu Gremo na elektriko predvideva tri osnovne plačljive razrede.

Ti so odvisni od moči polnjenja električnih avtomobilov (izmenični tok AC). Temu je treba prišteti še enoten znesek za začeto polnjenje, ki za predplačnike znaša 50 centov (ob sprotnem plačevanju pa en evrov).

Koliko stane ena ura polnjenja?

Moč polnjenja

Cena za minuto*

Pristojbina**

Skupaj

do 7,9 kW

0,01 EUR

0,5 EUR

1,1 EUR

do 14,9 kW

0,02 EUR

0,5 EUR

1,7 EUR

do 22,9 kW

0,03 EUR

0,5 EUR

2,3 EUR

*Do 180 minut polnjenja. Pri daljšem polnjenju je cena trikrat višja.
**Za predplačnike. Za sprotne plačnike je cena pristojbine dvojna.

električna polnilnica Avtomoto Cene so znane: kaj pravite, bodo prave?

Polnjenje na javnih polnilnicah Gremo na elektriko predvidoma danes ni več brezplačno. Strošek polnjenja je sicer razumen. Sto kilometrov stane manj kot tri evre. Polnjenje na javnih polnilnicah Gremo na elektriko predvidoma danes ni več brezplačno. Strošek polnjenja je sicer razumen. Sto kilometrov stane manj kot tri evre. Foto: Gregor Pavšič

Andrej Ribič, predsednik Elektro Ljubljana: "Do zdaj smo v elektromobilnost vložili 600 tisoč evrov." Andrej Ribič, predsednik Elektro Ljubljana: "Do zdaj smo v elektromobilnost vložili 600 tisoč evrov." Foto: Gregor Pavšič

Sto električnih kilometrov za slabe tri evre

Uporabljali smo BMW i3 z najnovejšo baterijo (40 kWh), ki omogoča trofazno polnjenje z močjo do 11 kilovatov. Baterijo smo polnili eno uro, največja zabeležena moč polnjenja je bila dobrih deset kilovatov, tako da avtomobil spada v drugi cenovni razred. Za uro polnjenja bi plačali 1,7 evra.

V tem času smo pridobili dobrih deset kilovatnih ur električne energije, kar bi zagotavljalo za približno 60 dodatnih kilometrov dosega. Za sto kilometrov vožnje to preračunano pomeni okvirni strošek 2,8 evra. Ta strošek je sicer neposredno odvisen od porabe vozila, torej tudi od načina vožnje, konfiguracije cest in podobno.

Še malenkostno cenejše bi bilo polnjenje nekaterih drugih električnih avtomobilov (hyundai kona, hyundai ioniq, VW e-golf …), ki bi zaradi nižje moči polnjenja spadali v prvi cenovni razred. Zaradi nižje moči bi tudi pridobili manj energije, tako da so na koncu stroški med različnimi avtomobili za uporabnika primerljivi. 

Bencin še vedno dvakrat ali trikrat dražji od pogonske elektrike

"Iskali smo cenovni sistem, ki bi še vedno stimuliral uporabnike in tudi nam pomagal pokriti operativne stroške polnilnic," je povedal Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana. Po njegovih besedah so imeli v zadnjem letu s polnilnicami okrog 40 tisoč evrov operativnih stroškov, s plačljivim sistemom pa bodo pokrili tudi manjši del svoje celotne naložbe v elektromobilnost (600 tisoč evrov).

Plačljiv sistem lahko pomaga narediti red. Uporabniki bodo polnili le toliko, kolikor energije bodo res potrebovali. Do zdaj je bil marsikateri električni avtomobil na polnilnico priključen tudi več ur. Na drugi strani cene kažejo tudi na plačilno prihodnost dela električnih polnilnic v prihodnje. Ob zdajšnjih cenah fosilnih goriv je strošek pogonske elektrike še vedno vsaj od dvakrat do trikrat manjši kot v primeru bencinskega avtomobila.

Električni test PRIMA Avtomoto Adijo, bencin in dizel! Vas presenečajo tile izračuni? #video

Zgled dobre prakse so tudi v Sloveniji že električne polnilnice pred turističnimi objekti. Če smo v trgovini malo časa in zato uporabnik potrebuje hitro polnilnico, so pred hoteli, restavracijami in bazeni zelo uporabne tudi klasične 22-kilovatne polnilnice z izmeničnim tokom AC. Zgled dobre prakse so tudi v Sloveniji že električne polnilnice pred turističnimi objekti. Če smo v trgovini malo časa in zato uporabnik potrebuje hitro polnilnico, so pred hoteli, restavracijami in bazeni zelo uporabne tudi klasične 22-kilovatne polnilnice z izmeničnim tokom AC. Foto: Gregor Pavšič

V Ljubljani imata trenutno dva trgovska centra postavljeno brezplačno hitro polnilnico z enosmernim tokom DC (50 kW). V Nemčiji največji trgovci načrtujejo širitev mreže takih polnilnic. Ker gre za iste lastnike, lahko podobno v prihodnje pričakujemo tudi v Sloveniji. V Ljubljani imata trenutno dva trgovska centra postavljeno brezplačno hitro polnilnico z enosmernim tokom DC (50 kW). V Nemčiji največji trgovci načrtujejo širitev mreže takih polnilnic. Ker gre za iste lastnike, lahko podobno v prihodnje pričakujemo tudi v Sloveniji. Foto: Gregor Pavšič

Po pogonsko energijo pred trgovske centre?

Prodaja pogonske energije pa se bo v prihodnje bistveno spremenila. Če smo do zdaj bencin ali dizel večinoma dobili na klasičnih bencinskih črpalkah, bodo vsaj pri električnih vozilih precej večjo vlogo igrali večji trgovski centri.

Brezplačna polnilnica je lahko namreč dober magnet za kupce, ki lahko med nakupovanjem polnijo baterijo svojega avtomobila. V Ljubljani trenutno poznamo "hitro" 50-kilovatno polnilnico DC pred dvema večjima trgovskima centroma. Za lastnike centrov so take polnilnice sicer precej dražje, za uporabnike pa bistveno bolj uporabne.

Tovrstno polnjenje med polurnim nakupovanjem lahko namreč doseg avtomobilov poveča za okrog 150 kilometrov, medtem ko je polurno polnjenje na klasičnih polnilnicah AC skoraj zanemarljivo in najpogosteje privede do večurnih polnjenj enega in istega avtomobila. Taka polnilnica je zato bolj marketinško orodje kot pa uporabna rešitev za stranke.

električni avto lastnik Avtomoto Dvomljivcem zamahnejo z roko in pokažejo to kilometrino #video

Klasična 22-kilovatna polnilnica AC je pred trgovskim centrom bolj marketinško orodje kot praktična rešitev za uporabnika. V času nakupa bo pridobil zelo malo elektrike. Klasična 22-kilovatna polnilnica AC je pred trgovskim centrom bolj marketinško orodje kot praktična rešitev za uporabnika. V času nakupa bo pridobil zelo malo elektrike. Foto: Gregor Pavšič Načrtujejo potihoma, slovenski trgovci še zadržani

V slovenskih izpostavah večjih trgovcev so glede prihodnje polnilne infrastrukture pred njihovimi centri še precej skrivnostni. Konkretnih načrtov nam niso smeli povedati. Pri družbi Spar Slovenija pravijo, da bodo vse njihove naslednje polnilnice "hitre" (torej enosmerni tok DC). Ker je po njihovih besedah vsaka trgovina projekt zase, se o postavitvi polnilnic pred gradnjo posamezne trgovine odločajo individualno.

Lidl ima v Sloveniji z električnimi polnilnicami opremljene štiri trgovine. Kot so nam povedali, pri postavitvi novih trgovin (in prenovah) predvidijo tudi možnost postavitve električnih polnilnic v prihodnje. V ta namen opravijo posege za čas, ko bodo tovrstne rešitve za slovenski trg bolj relevantne.

Največji trgovci v Nemčiji stavijo na elektromobilnost

Zelo nazorni pa so zgledi iz Nemčije. Schwarz Gruppe, lastnik trgovskih znamk Lidl in Kaufland, načrtuje širitev lastne podpore elektromobilnosti. Kaufland je v Nemčiji februarja postavil stoto hitro polnilnico DC, do konca prihodnjega leta jih bodo postavili dodatnih sto. Moč polnjenja znaša do 50 kilovatov, energija je za stranke centra brezplačna. Pri tem obljubljajo, da bo energija v celoti prihajala iz obnovljivih virov.

Lidl bo imel v Nemčiji do konca leta že 400 električnih polnilnic, ki bodo med seboj oddaljene največ 50 kilometrov. Polnilnice ob trgovskih centrih blizu avtocest bodo imele moč 50 kilovatov. Tudi tu je energija brezplačna, o poznejšem plačljivem sistemu za zdaj še ne razmišljajo.

Aldi Süd ima v večjih nemških mestih trenutno 55 polnilnic z močjo 22 kilovatov (AC). Do konca leta jih bodo imeli več kot 80, od tega bo 28 "hitrih". Del te družbe je v Sloveniji prisoten Hofer.

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • koder / 07.05.2019. ob 13:40 +3 0

    Za avto s hybridnim pogonom plačam 5,5 EVRA na 100 km, kar je bistveno ceneje od avta na električni pogon, upoštevaje bistveno nižjo nabavno vrednost. Je pa tudi večja zanesljivost, saj ni potrebno iskati polnilnic, kar je še posebej problem pri daljših relacijah, pa tudi kar nekaj časa je potrebnega, da se baterije napolnijo.

    +3 0
  • urossagadin / 07.05.2019. ob 12:06 +2 0

    Vso to preracunavanje je brez predmetno. Ze v osnovi je el.avto mnogo drazji. Za zdaj so se konkurencni zaradi subvencij. Bomo se pogovarjali, ko bo v prometu vec kot 50% el.vozil in ne bo subvencij. Cene nafte se pa itak izigravajo. Naj nekdo razlozi kako je po tem mozno, da v USA galona stane manj kot 2$. Dajmo se zresnit.

    +2 0
  • Buča / 07.05.2019. ob 13:09 +1 0

    Eno uro in petinštirdeset minut za sto kilometrov? Ali ste malo … Kaj če grem na Dunaj? Ali bom Štiri ure na črpalkah. Potovanje z električnim avtomobilom ti omogoči spoznati ve se skrivne kotičke črpalk!

    +1 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin