SiolNET. Avtomoto Zgodbe
8,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Izkušnje lastnikov električnih avtomobilov v Sloveniji

Dvomljivcem zamahnejo z roko in pokažejo to kilometrino #video

8,29

termometer

Električni avtomobil kljub svoji načelni "modnosti" – predvsem v govorih vodilnih menedžerjev avtomobilskih proizvajalcev – še ni primeren za vsakega povprečnega voznika v Sloveniji. Če se vozite malo, je tak avtomobil objektivno še predrag. Kakšne so izkušnje obstoječih lastnikov?

Električni test PRIMA Avtomoto Adijo, bencin in dizel! Vas presenečajo tile izračuni? #video

Kljub temu, da na ceste šele prihajajo prvi vsestransko uporabni avtomobili za vlogo prvega družinskega avtomobila in da tudi večje baterije z dosegi vsaj od 300 do 400 kilometrov šele trkajo na naša vrata, je v Sloveniji registriranih relativno skromnih 1.500 električnih avtomobilov (0,1 odstotka voznega parka). Toda številni Slovenci se s takimi avtomobili že vozijo. Med njimi so mnogi tako imenovani dnevni migranti, kot tudi dokaj običajni vozniki in upokojenci.

Marjan Božič je lani med prvimi v Sloveniji dobil novo generacijo nissana leafa. Marjan Božič je lani med prvimi v Sloveniji dobil novo generacijo nissana leafa. Foto: Gregor Pavšič Ni "dnevni migrant", a v enem letu je na elektriko prevozil 44 tisoč kilometrov

Začnimo tam, kjer smo pred enim letom prvič pisali prvoosebno zgodbo z novo generacijo nissana leafa. Med prvimi ga je v Sloveniji dobil Marjan Božič iz Vrhpolja pri Vipavi, ki je sicer že pred tem več let vozil doma na električni pogon predelani fiat punto. Božič ne sodi med tiste, ki bi se dnevno prek pol Slovenije peljali v službo. Vseeno pa je do danes v enem letu prevozil 44 tisoč kilometrov. Z leafom je bil najdlje v Dubrovniku na Hrvaškem.

V enem letu je Božič z leafom prevozil skoraj 44 tisoč kilometrov. V enem letu je Božič z leafom prevozil skoraj 44 tisoč kilometrov. Foto: osebni arhiv

Zimske razmere vplivajo na doseg električnih vozil, kljub temu pa tudi električni izleti v zasneženo Avstrijo niso bili ovira. (foto: Dems.si) Zimske razmere vplivajo na doseg električnih vozil, kljub temu pa tudi električni izleti v zasneženo Avstrijo niso bili ovira. (foto: Dems.si) Foto: osebni arhiv

"Pogrešam še več hitrih polnilnic z več priključnimi postajami," pravi Andrej Korošec, ki vozi hyundaija ioniqa. "Pogrešam še več hitrih polnilnic z več priključnimi postajami," pravi Andrej Korošec, ki vozi hyundaija ioniqa. Foto: osebni arhiv Štajercu se avtomobil odplačuje skoraj sam od sebe

Andrej Korošec iz nekoč letno prevozil 30 tisoč kilometrov z dizelskim avtomobilom, nad električnim pogonom pa se je navdušil prek televizije in reportaže o ameriški Tesli. Na testni vožnji v avstrijskem Gradcu se je pred petimi leti povsem navdušil nad njihovim modelom S, ki pa je bil zanj finančno nedosegljiv. Predrag je bil pozneje tudi manjši model 3 in tako se je Korošec odločil za nakup hyundaija ioniqa.

»Svoje garaže, kjer bi lahko čez noč polnil električni avto, nimam. Lahko povem da se avto odplačuje skoraj sam od sebe. Uporabljam lokalno javno polnilnico, ki moj avto napolni v osmih urah, za zdaj brezplačno. Veliko uporabljam tudi hitre polnilnice na slovenskem avtocestnem križu, kjer me po navadi stane polnjenje okrog pet evrov,  kar je še vedno bistveno ceneje kot dizel ali bencin. Tako me na primer pot od Maribora do Ljubljane stane prav teh pet evrov in za polnjenje porabim okrog 26 minut,« pravi Korošec.

Video - Kdo in kdaj bo nadgradil slovensko električno omrežje

»Pomembna ni velikost baterije, temveč hitrost polnjenja!«

Edino kar je spremenilo njegov odnos v povezavi z daljšimi potmi je, da mora predhodno dobro raziskati kje so polnilnice. Še večja skrb zanj pa so različni ponudniki hitrih polnilnic in zato si je moral priskrbeti številne RFID polnilne kartice. Prav tako pogreša še večjo gostoto polnilnic, predvsem tistih z enosmernim tokom (DC). Po njegovem mnenju se bo morala izboljšati kultura voznikov, saj so parkirna mesta pred električnimi polnilnicami pogosto zaparkirana s klasičnimi avtomobili.

»Pri nabavi električnega avta ni več pomembno kako veliko baterijo imaš, in koliko kilometrov lahko narediš z enim polnjenjem. Najpomembnejši faktor, ki bo odločal o povečanju števila električnih vozil je gostejša mreža hitrih polnilnic z več polnilnimi postajami. Pri samem avtomobilu pa je zame pomembnejša hitrost polnjenja in ne velikost baterije, zato kljub majhni bateriji tudi vozim ioniqa.«

Še en ioniq, tokrat v lasti Mateja Goriška iz Trojan. Z njim se vsak dan pripelje v službo do Ljubljane in nazaj domov. Ob ugodnih vremenskih razmerah (15-20 stopinj Celzija) znaša doseg okrog 220 kilometrov, a večji del njegovih voženj poteka po avtocesti. Še en ioniq, tokrat v lasti Mateja Goriška iz Trojan. Z njim se vsak dan pripelje v službo do Ljubljane in nazaj domov. Ob ugodnih vremenskih razmerah (15-20 stopinj Celzija) znaša doseg okrog 220 kilometrov, a večji del njegovih voženj poteka po avtocesti. Foto: Gregor Pavšič

"Doma bom na streho postavil sončne celice in vsaj nekaj baterije ioniqa bom napolnil tudi s to energijo," napoveduje Gorišek. "Doma bom na streho postavil sončne celice in vsaj nekaj baterije ioniqa bom napolnil tudi s to energijo," napoveduje Gorišek. Foto: Gregor Pavšič "Petrolhead" s Trojan je na elektriko opravil 70 tisoč kilometrov

V središču Ljubljane smo na eni izmed električnih polnilnic srečali Mateja Goriška, ki se tja vsaj delovni dan pripelje s Trojan. Tudi on vozi ioniqa, ki ga je dobil med prvimi v Sloveniji. O električnem vozilu je razmišljal že okrog šest let, toda takratni avtomobili so bili glede na kakovost zelo dragi, pri Renaultovem zoeju pa ga je pozneje zmotil obvezni najem baterije (danes je mogoč nakup). Tako je prišel do cene, s katero se je raje odločil za večji korejski avtomobil.

"Sam sem pravi 'petrolhead', torej navdušenec nad avtomobili. Včasih sem tudi dirkal v kartingu in pokalu Seicento. Toda električni pogon me je premamil in v dveh letih sem z ioniqom opravil okrog 70 tisoč kilometrov. Doma imamo sicer že družinskega enoprostorca, a je v resnici ioniq postal prvi družinski avto. Razmišljam o nakupu še enega električnega avtomobila, a bom še malo počakal. Mika me tesla predvsem zaradi polnilne infrastrukture," je povedal Gorišek,

Električna energija na javnih polnilnicah v Ljubljani maja ne bo več brezplačna. Električna energija na javnih polnilnicah v Ljubljani maja ne bo več brezplačna. Foto: Gregor Pavšič

Polnjenje v Ljubljani maja ne bo več brezplačno

Vsaj do zdaj je izkoriščal brezplačno električno energijo na javnih polnilnicah. Za omenjenih 70 tisoč kilometrov je pri energiji porabil manj kot sto evrov. V začetku maja te polnilnice v Ljubljani ne bodo več brezplačne. To bo po njegovem mnenju lahko vplivalo na zanimanje za električna vozila vsaj pri tistih voznikih, ki so doma v mestu. Polnjenje v večstanovanjskih objektih ostaja ena od glavnih ovir razmaha elektromobilnosti.

"Bom pa večkrat polnil doma, tudi to je v redu. Upam le, da bodo cene javnih polnilnic še vedno dovolj stimulativne za obstoječe in predvsem nove uporabnike električnih vozil," dodaja Gorišek.

Po zagotovilih vodstva Elektro Ljubljana sicer polnjenje ne bo dražje kot doma.

Vse izkušnje tudi niso pozitivne

Večina lastnikov električnih vozil z njimi dobro shaja in tudi prevozi veliko kilometrov. Zagotovo pa vse zgodbe tudi niso tako pozitivne. Pri električnih vozilih je še bolj kot pri klasičnih pomembna testna vožnja na trasi, ki jo posameznik največkrat uporablja. Avtomobili so si med seboj različni iz vidika moči polnjenj, velikosti baterij in dosegov. Tovarniški podatki o porabi in dosegu so bili do prihoda standarda WLTP zelo zavajajoči.

Komentarji

33

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • HLKP1948 / 13.04.2019. ob 13:15 +11 - 3

    Tisto "brezplačno" tankanje elektrike je navaden larifari. Elektriko plačamo vsi porabniki elektrike. Solidarnostno in neprostovoljno plačujemo užitek onim, ki so imeli toliko cvenka, da so si lahko kupili tako drag avto. In, takle avto, recimo, pusti na polnjenju na zastonj štromu na "javni" polnilnici osem ur. Osem ur, če pride v tem času po avto, ne more nihče drug, ki bi, recimo, nujno rabil polnitev, do elektrike...

    +11 - 3
  • Bebo2 / 13.04.2019. ob 11:55 +7 - 1

    Jaz bi znorel če bi stalno moral čakati da se mi baterija napolne. Vrednost tega časa se ne da izraziti z denarjem.

    +7 - 1
  • sounder / 13.04.2019. ob 08:09 +9 - 4

    Če dnevno naredim dobrih 200 km, moram polniti vsako noč. Po treh letih naredim 1000 polnitev in 150.000 kilometrov. Torej čas za novo baterijo, ki pa me pride koliko? Električni avto je kot da bi imel najmodernejši telefon in uporabljal najslabše mobilno omrežje. Torej ko bi se zvrnil v graben, ravno takrat ne bi imel povezave.

    +9 - 4
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin