Himalajska cesta, ki jo morajo vsako pomlad izkopati iz snega #foto

Pomembna prometnica med Kašmirjem in Ladakom

Preplet časa. V Himalaji je to še vedno pomemben in zanesljiv del logistike. Foto: Reuters Prelaz Zojila leži 108 kilometrov vzhodno od 1,2-milijonskega indijskega mesta Srinagar, ki velja za prestolnico pokrajine Jammu in Kašmir. Mesto leži dobrih 1.500 metrov nad morjem in je obdano z jezeri in zelenimi gorami. Znamenitost mesta so plavajoči vrtovi, na katerih gojijo predvsem plodovke, kot so paradižnik, kumare, melone …, glavna turistična atrakcija pa so tudi plavajoči hoteli, postavljeni na palube ladij, zasidranih na tamkajšnjih jezerih. Prek prelaza Zojila pa iz mesta vodi ena glavnih prometnic, 443 kilometrov dolga Srinagar-Leh highway, ki Kašmir povezuje s prostranim visokogorskim območjem Ladak na severu. Kljub temu, da ta cesta spada v kategorijo ključnih himalajskih avtocest, pa se je treba zavedati, da je vožnja po njej vse prej kot ležerno križarjenje po gladkem asfaltu.

Snežni zidovi so nemalokrat tudi v maju še vedno višji od tovornjakov. Foto: Reuters

Zlasti strm 9-kilometrski vzpon na prelaz Zojila zahteva zbranega voznika in sredi pomladi še vedno 4x4 pogon in med dodatno opremo zagotovo tudi verige, lopato, kramp in kakšno vlečno vrv. Prelaz morajo cestni delavci ob pomoči inženirskih enot indijske vojske vsako leto dobesedno izkopati iz objema snega. Večji del prelaza je tudi podvržen hudourniškim prodorom in padajočemu kamenju. Vožnjo pa začinijo tudi ostri zavoji nad prepadi brez varovalnih ograj in utrjenih brežin. Gre torej za himalajsko klasiko, ki postreže z izjemnimi razgledi, a se je do njih potrebno za volanom ali krmilom enduro motocikla prebiti zelo zbrano in previdno.

Zaradi burne zgodovine in nerešenih politično-verskih vprašanj Kašmir in Ladak še vedno veljata za bolj izolirano območje, ki je na stalnem prepihu različnih interesov Indije in Pakistana. Na cesti prek prelaza Zojila je tako nemalokrat mogoče srečati vojaške konvoje indijske vojske, ki tudi sodeluje pri čiščenju in vzdrževanju prelaza. Kljub burnemu dogajanju pa ta del Azije velja za čarobno pokrajino. Foto: Reuters

31 metrov debela snežna odeja

Foto: Reuters Cesta prek prelaza Zojila je vsaj pol leta, med novembrom in majem, popolnoma neprevozna zaradi snega. Prelaz se že zajeda v gorske vršace jugozahodne Himalaje. Kljub temu, da v njegovi neposredni bližini ni kakšnega osemtisočaka – najbližji je sicer Slovencem, predvsem po zaslugi alpinistične drame Tomaža Humarja, v njegovi Rupalski steni, dobro poznan Nanga Parbat (8125), ki pa leži v sosednjem Pakistanu – pa gore okoli prelaza ponujajo prave himalajske razglede in predvsem ustvarjajo pogoje za hude snežne viharje.

Leta 1985 se je prelaz znašel tudi Guinnessovi knjigi rekordov. Obilne padavine in snežni plazovi so poskrbeli, da so na prelazu izmerili kar 31 metrov debelo snežno odejo. Več kot mesec dni je težka mehanizacija bila bitko za cesto, da so prebili pot proti gorskemu Ladaku, ki je bil s svojimi 175 tisoč prebivalci takrat odrezan od svet. Tudi v zadnjih letih ta prelaz ostaja trd oreh za cestne delavce.

V pozni pomladi je treba cesto še vedno s snežnimi frezami dobesedno izrezati izpod snega. Vožnja pa ponuja atraktivne prizore ceste, vsekane med snežne zidove, ki so višji tudi od tovornjakov. Kašmir je zaradi burnega zgodovinsko-političnega dogajanja še vedno precej zaprta dežela, ki je zlasti prometno precej izoliran.

Foto: Reuters Da bi se rešili odvisnosti od nevarnih in večkrat povsem neprevoznih cestnih gorskih prelazov, so v pogorju Pir Panjal zgradili dolg predor, ki vse leto omogoča povezavo s preostalimi deli indijske podceline. Ta pot pa je prej potekala prek 2739 metrov visokega prelaza Banihal. Zanimivo je, da so v bolj sušni notranjosti Himalaje tako v Pakistanu (Karakorum), pa Nepalu in Tibetu določeni tudi prek 5000 metrov visoki gorski prelazi ponekod prevozni vse leto. Na jugu Himalaje, kjer zobe pokažejo energijske meje različnih zračnih mas, pa sneg pol leta ustvarja neprebojno plast za promet.

Kje natačno leži prelaz Zojila?

Brez velikih snežnih frez in tudi buldožerjev bi bil prelaz verjetno neprevozen verjetno tudi v zgodnjem poletju. Foto: Reuters

Prometna varnost himalajskih gorskih prelazov se niti približno ne more primerjati z alpskimi cestnimi klasikami. Ni utrjenih brežin in serpentin ni zaščitnih ograj in le malo obračališč, nemalokrat pa je vprašljiva pa je tudi tehnična doslednost vozil, ki plezajo proti 3500 metrov visokem prelazu. Vsaka vozniška neprevidnost je hitro hudo kaznovana. Foto: Reuters

Video: Zgovorna živa slika prelaza - z enduro motociklom prek Zojile

Video: Igra živcev, vožnja na milimeter na meji med pogubo

Video: Tudi v juniju še prek hudornikov in snega

Video: Pravijo ji nevarna nebeška cesta ...