Torek, 12. 7. 2022, 22.12
2 leti, 4 mesece
Kako so gradili cesto prek Col du Galibierja?
Danes nov vrhunec: podrobnosti gradnje te slavne ceste
Ta cesta pelje višje od slovenske Kredarice, prek nje je prvo etapno zmago na Touru osvojil Primož Roglič, tam je največja kolesarska dirka na svetu dobila tudi prvo smrtno žrtev. Col du Galibier je slavna cesta v Alpah, ki bo danes in jutri kar dvakrat gostila karavano letošnje dirke.
Največja kolesarska dirka na svetu se danes vrača na eno od najslavnejših francoskih cest. Že tri leta karavana Tour de France tja ni zavila, danes in jutri pa bodo kolesarji na vrh 2.642 metrov visokega prelaza – to je peta najvišja cesta v Alpah in najvišja točka letošnjega Toura – grizli kar dvakrat.
Čeprav so Francozi poskušali graditi bolj položne ceste, je naklon pod vrhom tudi 12-odstoten. Tudi mimo kipa v spomin ustanovitelju dirke Tour de France
Na vrhu, prek katerega je leta 2018 Primož Roglič dobil svojo prvo etapo na Touru, bo čas za oddih in slavje najboljših. Peljali bodo tudi mimo visokega spomenika Henriju Desgrangeju, ustanovitelju kolesarske Dirke po Franciji.
Z organizacijo vzdržljivostne kolesarske dirke, polne poguma in podiranja navideznih človeških meja, je želel pospešiti prodajo svojega časopisa. Poročanje o junaštvih je bilo prvovrstni magnet za kupce časopisov, ki so hlastali za novicami z dirke. Desgrange je Tour na Galibier prvič pripeljal leta 1911. Le trem tekmovalcem je uspelo pred 111 leti, kajpak še z zelo primitivnimi kolesi z le dvema prestavama, do vrha zvoziti, ne da bi sestopili s svojega kolesa.
Spomenik Henrija Desgrangeja so postavili že leta 1949. Noben alpski prelaz ni večkrat gostil Toura
111 let pozneje so spomini na začetke živi z Desgrangejevim spomenikom, a tudi strmi odseki tik pod vrhom, razgledi na osupljivo pokrajino in napisi na cestah v čast številnim odličnim kolesarjem iz preteklosti nemo pričajo o tem s strastjo nabitem klancu. Tour je sem od leta 1947 pripeljal že 31-krat, a čimer je to v Alpah prelaz najpogostejši gostitelj francoske kolesarske pentlje in tudi najvišji vrh letošnje dirke.
Kolesarji bodo danes in jutri prelaz osvojili z obeh smeri. Na južni strani cesta pod njegovim vznožjem povezuje prihod iz Italije, Briancon in Grenoble. Ta cesta pelje prek prvega prelaza Col du Lautaret (2.057 metrov), kjer cesta zavije ostro desno. Od tu do vrha vodi osem kilometrov veliko ožje visokogorske ceste, ki prek gorovja pelje do sosednje doline na severni strani. Cesta se prek Col du Telegraphe v dobrih 18 kilometrih spusti do mesteca Valloire. Na severni strani ima cesta naklon do 10,1 odstotka, na južni strani pa so 12,1 odstotka.
Danes tudi prek slavnih serpentin pri Montvernierju:
Ogrevanje pred prvim vzponom na Galibier bodo tudi znamenite serpentine pri Montvernierju.
Nekoč so steze mimo Galibierja najbolje poznali tihotapci
Tako kot pri številnih drugih visokih prelazih je tudi ta cesta nastala na pobudo vojske. Prelaz je bilo mogoče prvič prečkati leta 1879, steza pa je obstajala že veliko prej. Dobro so jo najprej poznali tihotapci.
Iz severnega savojskega dela, ki je bil takrat del Kraljevine Savojske, so v Francijo na skrivaj vozili najrazličnejše blago, še posebej sol, ki je bila dodatno obdavčena. Leta 1860 je Francija severni savojski del priključila.
Francozi so v primerjavi z Italijani gradili položnejše ceste
Cesto je gradil inženir Pierre Tresaguet. Ta je zagovarjal tezo, da morajo prek prelaza graditi cesto z nekoliko nižjim naklonom. Prepričal je vojaške uradnike, ki so posnemali dotakratni vojaški kar najkrajši in zato tudi toliko strmejši pristop.
Francozi so tako prelaze naredili prijaznejše za prečkanje in tudi zato so te ceste navadno nekoliko bolj položne od tistih v italijanskih Alpah. Cesto prek prelaza Galibier so končali prav leta 1911, ko je nanjo tudi prvič zapeljal Tour de France.
Zadnjih osem kilometrov z južne smeri iz Col du Lautaret je prava meka za kolesarje.
Predor je po prenovi izgubil svoj pravi pomen
Takrat je bila cesta v resnici še strmejša. Na severni strani je klanec dosegal naklon do 14 odstotkov. V prvi polovici 20. stoletja so cesto popravili in ji namenili širše ter nekoliko položnejše ostre ovinke. Na jugu je imelo zadnjih osem kilometrov med Col du Lautaret in vrhom vse do leta 1947 povprečni naklon skoraj deset odstotkov, danes pa ta znaša dobrih sedem odstotkov.
Ker je bila cesta na samem vrhu zelo zahtevna, so leta 1890 na vrhu zgradili predor. Ko so ga leta 1976 začeli prenavljati, so hkrati močno izboljšali tudi zadnji odsek prek vrha. Skozi predor danes vodi enosmerni promet, a le za avtomobile. Utrujeni kolesarji morajo prek vrha, ki pa je simbolična točka tega epskega vzpona.
Andy Schleck leta 2011, ko je imela etapa na Tour de France prvič in zadnjič cilj na prelazu Galibier. Med spustom z Galibierja tudi prva žrtev dirke
Leta 1911 je prek Galibierja vodila kar 366 kilometrov dolga etapa med Chamonixom in Grenoblom. Najhitrejši kolesar Emile Georget je s severne strani do predora potreboval dve uri in 38 minut. Eden od kolesarjev je na vrh kolo pririnil bos, ker je v luknjah na cesti izgubil svoje čevlje.
Enajst let pozneje je Eugene Christophe med spustom razbil kolo, a mu je svoje za nadaljnjo pot posodil kar duhovnik iz vasice Valloire. Leta 1935 je prav med spustom s prelaza Galibier, in sicer na južno stran, Francesco Capeda postal prva smrtna žrtev Dirke po Franciji. Kronisti so poročali o jeklenih kolesnih obročih, ki so se med dolgimi spusti talili, in kolesarji so zato zahtevali vnovično uporabo lesenih kolesnih obročev.
Le enkrat do zdaj je bil cilj etape na vrhu prelaza
Zgodovina tega prelaza je polna zanimivih športnih trenutkov in prelomnih točk svetovnega kolesarstva. Toda šele leta 2011, ob stoletnici prvega Toura na tej cesti, je prelaz Col du Galibier tudi prvič gostil cilj etape. Po 60 kilometrov dolgem begu je bil prvi na vrhu Andy Schleck. To je bil do letos prvi in zadnji cilj etape na tem prelazu, tega leta so tako kot letos prelaz prečkali dvakrat.