Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Petek,
23. 2. 2024,
21.45

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,67

Natisni članek

Frey Group srednja šola informativni dan zaposlovanje

Petek, 23. 2. 2024, 21.45

1 mesec, 2 tedna

Avtomobilski svet in zaposlitve za dijake

"Če se ne boš učil, boš pa mehanik!" Danes se vse obrača na glavo.

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,67
mehaniki Emil Frey | Foto Skupina Emil Frey Slovenija

Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

"Če se ne boš učil, boš pa mehanik," je veljalo nekoč, a od takrat se je dojemanje mnogih strokovnih znanj močno spremenilo in danes so poklici, kot so avtoserviserji, diagnostiki, kleparji in ličarji vse bolj iskani in cenjeni. Tudi na državni ravni se je v desetih letih močno povečal vpis v srednješolske strokovne programe, predvsem na mlade Slovence iz obmejnih regij pa z lovkami (in višjimi plačami) merijo tudi avtomobilska podjetja iz tujine. 

Avtomobilski posel in poprodajne storitve postajajo vse bolj kompleksni, že dolgo pa so specializirani strokovnjaki z najrazličnejših področjih tudi zelo iskani. Poklici, kot so avtoserviser, ličar in klepar, so bili nekoč podcenjeni, danes pa ni več tako.

V Ljubljani smo se pridružili skupini srednješolcev s srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti, ki je obiskala avtomobilsko mesto skupine Emil Frey, strojno delavnico in tovorni program Autocommerca. Skupina Emil Frey velja za enega največjih avtomobilskih trgovcev v Sloveniji, ki ima na različnih področjih danes zaposlenih več kot 500 ljudi. Zaradi obsega dela in znamk, ki v času avtomobilske globalizacije pod eno koncernsko streho združujejo avtomobile tako iz Evrope, ZDA kot Japonske, so dober praktični primer tistega, kar danes zaposlovalci na trgu dela iščejo.

Vse tesnejše sodelovanje s šolami, vsak teden so na praksi

"Potem ko smo kot zaposlovalec začeli tesneje sodelovati s šolami, je tudi njihov odziv veliko boljši. V povprečju imamo vsak teden na praksi do štiri dijake oziroma dijakinje. Veseli smo, da jih imamo. Zdaj imamo tri fante, ki so bili še pred tremi leti pri nas na praksi. Glede na to, kaj so pokazali, smo jih radi vzeli. Marsikdo hitro pokaže, ali je kader, na katerega se bomo lahko zanesli," nam je povedal Branko Skukan, vodja poprodaje pri Emil Frey Avtocenter v Ljubljani.

Marsikaj se je spremenilo, nam je v pogovoru potrdil tudi Skukan. Določeni poklici postajajo vse bolj cenjeni in iskani, to so specifična znanja, ki so v avtomobilskem svetu še vedno nepogrešljiva.

mehaniki Emil Frey | Foto: Skupina Emil Frey Slovenija Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

mehaniki Emil Frey | Foto: Skupina Emil Frey Slovenija Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

Vajencu nekoč v roke metla, danes usmerjeno mentorstvo

Tudi sprejem dijakov na praksi ali vajencev je danes drugačen kot nekoč. Če so jim nekoč v roke najprej potisnili metlo in jim naložili delo, ki ga ni želel opraviti nihče med zaposlenimi, se zdaj z dijaki ukvarjajo drugače.

"Zaposlene mehanike usposabljamo, da postajajo mentorji in da pomagajo tem novincem, da se hitreje znajdejo. Zdaj imamo tri fante, ki so bili še pred tremi leti pri nas na praksi. Glede na to, kaj so pokazali, smo jih radi vzeli. Marsikdo hitro pokaže, ali je kader, na katerega se bomo lahko zanesli. Kdaj je tudi drugače – imeli smo fante, ki so se pač na šolo prijavili, ker niso vedeli, kam drugam naj gredo, in so nato po dveh dneh prakse ugotovili, da to delo pač ni zanje. Istočasno pa prihajajo mladi, ki imajo tudi že veliko izkušenj od doma."

Kaj kažejo težnje? Zanimanje za strokovne programe narašča, za gimnazijske upada.

Ob nedavnih informativnih dnevih je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje izpostavilo nekaj zanimivih teženj. Upada namreč vpis v gimnazijske in raste vpis v strokovne srednješolske programe.

Delež vpisanih dijakov v programe srednjega poklicnega izobraževanja se je v šolskem letu 2006/2007 gibal okrog 21 odstotkov, v lanskem in letošnjem šolskem letu okrog 22 odstotkov, delež vpisanih dijakov v programe srednjega strokovnega izobraževanja pa se je v šolskem letu 2006/2007 gibal okrog 36 odstotkov, v letih poprej celo manj, v letošnjem šolskem letu pa je delež že narasel na dobrih 42 odstotkov.

Delež novincev, ki se po končani osnovni šoli odločijo za nadaljevanje izobraževanja v gimnazijskih programih, se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal. Pred desetimi leti se je v gimnazijske programe vpisalo še 37 odstotkov novincev, nato je pred osmimi leti ta delež narasel že na 40 odstotkov, v tekočem šolskem letu pa znaša dobrih 32 odstotkov.

Branko Skukan, vodja poprodaje pri Emil Frey Avtocentru v Ljubljani. | Foto: Skupina Emil Frey Slovenija Branko Skukan, vodja poprodaje pri Emil Frey Avtocentru v Ljubljani. Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

Več razpisanih mest kot novih dijakov in dijakinj

Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 21.305 učencev in učenk. Za srednješolske programe je za šolsko leto 2024/2025 skupaj razpisanih 26.066 vpisnih mest (lansko leto 25.560). Od skupno 26.066 razpisanih mest je v programih nižjega poklicnega izobraževanja (NPI) razpisanih 844 mest (lani 700 mest), v programih srednjega poklicnega izobraževanja (SPI) 6.954 mest (lani 6.872), v programih srednjega strokovnega izobraževanja (SSI) 10.540 mest (lani 10.344), v programih splošnih gimnazij (GIM) (gimnazija, klasična gimnazija in gimnazija s športnim oddelkom) 5.966 mest (lani enako), od tega v zasebnih šolah 476 (lani enako).

V programih strokovnih gimnazij, kamor spadajo tehniška gimnazija, umetniška gimnazija in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1.762 mest (lani 1.678). Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisanih 7.728 mest (lani 7.644).

Delodajalci so želeli več naravoslovno-tehničnih kadrov

"Da se kandidati v zadnjih letih več odločajo za vpis v poklicne in srednje strokovne programe kot v gimnazijske programe, je posledica spremenjenih razmer na trgu dela in tega, da so gimnazijski programi res namenjeni tistim dijakom, ki želijo nadaljevati študij," so zapisali pri pristojnem ministrstvu.

Delodajalci so izkazali potrebo po poklicnem in strokovnem izobraževanju ter naravoslovno-tehniških kadrih, kar se kaže v spremenjenih vpisnih namenih učencev. Odločitev za vpis v poklicne in strokovne programe je posledica razmer na trgu dela, saj dijaki z izobraževanjem v teh programih po končanem šolanju že pridobijo nek poklic in se lahko odločijo za zaposlitev, hkrati pa imajo še vedno veliko možnosti za nadaljevanje šolanja tudi v okviru terciarnega izobraževanja.

mehaniki Emil Frey | Foto: Skupina Emil Frey Slovenija Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

mehaniki Emil Frey | Foto: Skupina Emil Frey Slovenija Foto: Skupina Emil Frey Slovenija

Pred učence je stopil iz gospodarstva

Med obiskom srednješolcev v Ljubljani smo srečali tudi njihovega učitelja Dušana Gomboca. Ta izhaja iz gospodarstva in na šoli dela zadnji dve leti. Že prej je delal v avtomobilskem poprodajnem delu in mu je večkrat uspelo šoli zagotoviti določene avtomobilske artikle za praktično usposabljanje.

"Na naši šoli je prišlo do velikega preskoka, ko smo razpisali program 3+2 za avtoservisnega tehnika – diagnostika. Pred tem smo imeli le triletni program za avtoserviserja. Takrat ni bilo možnosti za napredek. Po tem programu je lahko dijak končal šolanje ali pa odšel v Maribor. Zdaj je možnosti za študij in tudi zaposlitev veliko več," pravi Gomboc.

"Magna v Gradcu je pač blizu. Na srečo ali na žalost …"

V Ljubljano je nameraval najprej pripeljati le dijake zaključnih letnikov, a nato so jim dodali tudi dijake (in dijakinjo) drugih in tretjih letnikov.

"Želimo jih motivirati za vpis na program 3+2. Razlika je velika, saj je pri tem programu razpon zaposlitev veliko večji. Delajo lahko na sprejemu, skladiščih, servisih, nabavi in podobnih delih, to nikakor ni več delo le serviserja oziroma mehanika. S temi novimi programi je zanimanja za vpis veliko več kot prej."  

Ker pa je Murska Sobota blizu meje z Avstrijo, je Gomboc izpostavil še eno težavo. "Na srečo ali pa na žalost, kakor pač vzamemo, toda veliko jih na delo odide v Avstrijo. Magna v Gradcu je pač blizu."

Ne spreglejte