Sobota, 21. 3. 2026, 4.00
5 dni, 11 ur
Prestolnica Nizozemske, kjer imajo avtomobili stransko vlogo
Amsterdam izza volana: avtomobil tu ni več samoumeven – in ne več glavni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Ob obisku Amsterdama smo poleg avtomobilskega preizkusa dobili neposreden vpogled v prometno realnost mesta, kjer prevladujejo kolesarji, avtomobili pa so le eden od mnogih načinov mobilnosti. Tišje ulice, množica mikrovozil, visoki stroški parkiranja in jasna pravila kažejo, kako drugače lahko deluje skoraj milijonsko evropsko mesto.
Amsterdam smo pred kratkim obiskali ob priložnosti za praktičen cestni preizkus zdaj že skoraj serijskega Volkswagnovega koncepta ID.cross. Obisk nizozemske prestolnice pa je omogočil tudi zanimiv vpogled v utrip tega mesta, kjer imajo glavno vlogo kolesarji, ne avtomobili. Doživetje mesta, ne le strogega središča, temveč tudi nekaj kilometrov oddaljenih predelov, je zato neposredno in pusti močan vtis.
V mestu je nenavadno tiho, na cesti polno mikroavtomobilov
Kaj je torej drugače? V mestu je nenavadno tiho, če se zavedamo, da gre za mesto s skoraj milijon prebivalci. Na cestah sicer ni tako zelo malo avtomobilov. Čeprav je veliko električnih, pa je presek amsterdamskega prometa zanimiv: od električnih vozil do športnih avtomobilov, celo kakega starodobnika je mogoče opaziti ob sončnem popoldnevu.
Veliko več pa je mikroavtomobilov, torej štirikolesnikov, ki uradno niso čisto pravi avtomobili. Malčki, kot so citroen ami, fiat topolino in opel rocks – v mestu, kot je Ljubljana, so za osebno rabo zaradi nizke hitrosti skoraj neuporabni –, so v Amsterdamu zelo pogosti. Še v nobenem mestu jih nisem videl toliko kot ravno na Nizozemskem.
Na ulicah na tisoče kolesarjev
Potem je tu seveda učinkovit javni promet, kjer podzemna železnica pomaga le v osrednjem delu mesta. Ključno razliko naredijo kolesarji in ti se štejejo v tisočih. Vsak dan se peljejo po jutranjih opravkih z najrazličnejšimi kolesi. Od starih do električnih koles, z njimi vozijo tudi otroke do vrtcev in podobno. Kolesarske steze so zelo široke, in ker so dobro povezane, kolesarji spoštujejo osnovna pravila glede obvezne smeri vožnje.
Če se po mestu vozimo z avtomobilom (podobno je tudi v Köbenhavnu na Danskem), se lahko počutimo kar v podrejenem položaju. Kolesarjev je največ in na marsikaterem križišču sem dobil občutek, kot da se je mimo pripeljala glavnina čisto prave kolesarske dirke.
Glasni skuterji? Praktično jih ni, saj je v Amsterdamu pač glavno kolo. Zanje imajo v mestu tudi organizirana večja varovana "parkirišča".
Ura parkiranja na ulici stane od pet do sedem evrov
Avtomobili za Amsterdamčane seveda ostajajo pomembni, toda njihovo lastništvo v mestu vsakega veliko stane. Že podatek, da ura parkiranja na vse prej kot oblegani ulici nekaj kilometrov od središča stane od pet do sedem evrov, pove veliko.
Proti središču mesta so tudi ulice vse ožje, zato se tja marsikdo raje odpravi peš ali s kolesom. Raziskave kažejo, da prebivalci mesta le slabo petino svojih poti opravijo z avtomobili. To je precej manj od nizozemskega povprečja, ki je pred nekaj leti po podatkih amsterdamskega inštituta AMS presegalo 40 odstotkov. Zaradi vseh tej dejavnikov je sprehod po mestu precej drugačen kot v večini evropskih prestolnic – tišje je, tudi ozračje je prijetnejše.
Omejitve vožnje za zdaj le za stare avtomobile z dizelskimi motorji
Mestne oblasti do avtomobilov v Amsterdamu sicer še niso zelo stroge, saj predpisi v okoljskih conah za zdaj omejujejo le vožnjo s starejšimi avtomobili z dizelskim motorjem. Glede na mestno strategijo se bo to spremenilo in že okrog leta 2030 naj bi v osrednji del mesta lahko peljali le še priključni avtomobili. Nizozemska je, mimogrede, med vodilnimi evropskimi državami pri uvajanju priključnih avtomobilov.
Kljub drugačnim navadam in nadpovprečnemu deležu kolesarjev pa je vožnja z avtomobilom po Amsterdamu še vedno v znamenju zastojev. Po podatkih TomToma je lani delež zastojev v mestu znašal 45 odstotkov in v povprečju so v 15 minutah v mestu vozniki prevozili manj kot šest kilometrov (5,7 kilometra). Za deset kilometrov so Amsterdamčani v povprečju potrebovali 26 minut. V mestnih zastojih so v povprečju izgubili 97 ur časa.
Ekoloških nalepk ne poznajo
V Amsterdamu velja nizkoemisijska cona za dizelska vozila, ki zajema vsa območja znotraj obvoznice A10. Ta je meja cone, zato je vožnja po njej dovoljena. Vstop v cono ni dovoljen dizelskim osebnim vozilom z emisijskim standardom Euro 4 ali nižjim. To pomeni avtomobile z letnico okrog 2011. Vozila z emisijskim standardom Euro 5 ali višjim imajo neomejen dostop in za vstop ne potrebujejo nobene posebne registracije ali nalepke. Dovoljena so tudi vozila, starejša od 40 let (starodobniki), vendar to ne velja za mopede in skuterje.
Težka tovorna vozila s skupno maso nad 3.500 kilogramov in avtobusi morajo izpolnjevati standard Euro 6 ali višji. Mopedi in podobna vozila na fosilna goriva morajo biti izdelani leta 2011 ali kasneje. V primeru kršitve pravil kazen za osebni avtomobil znaša 130 evrov.
Električne polnilnice? Polno jih je in tudi tam veljajo jasna pravila.
Pri uporabi javnih polnilnic za električna vozila veljajo stroga pravila. Vozilo mora biti ves čas priključeno na polnilno točko, pri čemer mora biti polnjenje aktivno. Če je polnilno mesto na območju plačljivega parkiranja, mora uporabnik plačati parkirnino ali imeti veljavno dovolilnico.
Na teh mestih je dovoljeno polniti izključno električne avtomobile, medtem ko polnjenje e-koles, skuterjev ali mikrovozil ni dovoljeno. V nasprotju s klasičnim parkiranjem časovna omejitev polnjenja ni določena.
Kolesa so sicer zaželena, a treba jih je pravilno parkirati
- Mestne oblasti v Amsterdamu izvajajo tudi strogo politiko odstranjevanja nepravilno parkiranih ali zapuščenih koles. Če je bilo kolo odstranjeno, ga mestne službe praviloma odpeljejo v skladišče za kolesa, medtem ko poškodovana ali zapuščena kolesa odpeljejo neposredno v reciklažni center.
- Na prometnih območjih morajo biti kolesa parkirana izključno na označenih mestih, kot so stojala, posebne cone ali kolesarnice, ki so jasno označene z znaki ali talnimi označbami. Če je kolo parkirano zunaj teh območij, prejme rdečo nalepko, lastnik pa ima eno uro časa, da ga odstrani.
- Dodatno veljajo časovne omejitve parkiranja koles. Znotraj obvoznice A10, z izjemo območja Amsterdam-Noord, je lahko kolo neuporabljeno parkirano največ šest tednov, na bolj obremenjenih lokacijah pa le dva tedna. Po izteku tega obdobja kolo prejme rdečo nalepko, lastnik pa ima en teden časa za odstranitev.
- Kolesa se lahko odstranijo tudi iz drugih razlogov. Če je kolo pritrjeno na ulično svetilko, prometni znak ali ograjo mostu, prejme opozorilno nalepko in mora biti odstranjeno v eni uri. Prav tako se odstranijo kolesa, parkirana zunaj stojal v bližini postaj ali na območjih z dvotedensko omejitvijo.
- Če kolo ovira zasilni izhod, ga pristojne službe odstranijo takoj. V primeru zapuščenih koles lastnik prejme rdečo nalepko in ima dva tedna časa, da kolo popravi ali odstrani.
- Posebna kategorija so poškodovana oziroma odpisana kolesa, ki jih odstranijo nemudoma in brez dodatnega opozorila odpeljejo v reciklažni center. Kolo se šteje za odpadno, če ni več vozno, če je očitno zapuščeno ali če stroški njegovega popravila presegajo njegovo dejansko vrednost. Takšna ureditev omogoča ohranjanje reda v javnem prostoru in zagotavlja večjo dostopnost parkirnih mest za aktivne uporabnike koles.
